Prvi konkretnejši korak k uvedbi presejalnega programa za raka prostate se bo začel že letos, z raziskavo, v katero bodo na območju ljubljanske regije vključili 6000 naključno izbranih moških med 50. in 69. letom starosti. Rak prostate je v tej starosti pogosto obolenje, vendar ni vedno invazivno, ampak napreduje počasi, zato pri prenekaterem moškem tudi po postavitvi diagnoze zadostuje zgolj aktivno spremljanje. Povsem drugače pa je, kadar se rak prostate pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki. In presejalni program bo, ko bo zaživel na nacionalni ravni, usmerjen prav v odkrivanje teh rakov, pri katerih bo z zgodnjim odkritjem bolezni mogoče preprečiti hude zaplete in ohraniti kakovost življenja obolelega. Marsikomu pa bo tovrstni pristop, ki bo z odkritjem (pred)rakavih sprememb pri navidezno zdravem moškem omogočil pravočasni začetek zdravljenja, rešil življenje.

Protimikrobna zdravila in antibiotiki so pri prenekateri okužbi edina metoda zdravljenja, ki jo ima na voljo sodobna medicina. Vendar ta možnost, ki je nekoč usodne bolezni spremenila v obvladljive in brez večjih zapletov ozdravljive, danes opazno usiha, na račun pretirane in nemalokrat povsem neustrezne uporabe antibiotikov – ne le pri ljudeh, ampak tudi v živinoreji, poljedelstvu ali ribištvu. Neskrbno, nestrokovno in predvsem zelo kratkovidno predpisovanje antibiotikov v preventivne ali terapevtske namene in celo za pospeševanje rasti je spodbudilo pojavljanje večkratno odpornih mikroorganizmov; ti so močno zmanjšali nabor tovrstnih zdravil in danes ima težave s tem ves svet, ne le Slovenija. V posameznih primerih namreč neučinkovitost antibiotika pri bolezni, ki se zdi vse prej kot skrb vzbujajoča – če, na primer, pride do kolonizacije s stafilokoki pri imunsko oslabelem posamezniku, ki je potreboval poseg zaradi zlomljene roke –, lahko za obolelega postane usodna.

»Vsi ukrepi, vse motivacije, ki jih vnašamo v sistem javnega zdravstva, morajo prispevati h kakovosti obravnave,« poudarja ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Ob rob aktualni polemiki na račun spremenjenega obračunavanja storitev v pediatriji in družinski medicini po novem modelu, ki so ga pripravili na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ki bo glavarinske količnike zamenjal z utežmi, pa dodaja: »To, kako so storitve obračunane, ne sme vplivati na strokovno delo. Sistem je treba spremljati, proračunske modele pa spreminjati na leto ali dve – in nikoli več ne smemo dopustiti, da bi to področje ostalo nespremenjeno 30 let.«

Pediatri in družinski zdravniki se ne strinjajo s spremembami, ki jih za vrednotenje njihovega dela predvideva plačnik, zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zato nasprotujejo pristopu, ki po njihovem prepričanju lahko vodi v poslabšanje kakovosti oskrbe in ki ne upošteva niti kompleksnosti obravnave obolelih (zlasti starejših in pacientov s kroničnimi boleznimi) niti dejanskih potreb v zdravstvu. Načrtovani spremembi glavarinskih količnikov v osnovnem zdravstvu nasprotuje tudi sindikat Fides, ki je danes napovedal, da bodo »vsakršno enostransko poseganje v glavarinske količnike razumeli kot protipravno ravnanje in temu ustrezno tudi ukrepali«.