Ljudje smo si različni, to je jasno. Zato bi moralo biti v vsakem delovnem okolju poskrbljeno za kulturo spoštovanja, ki je osnova za strokovno, kakovostno in učinkovito delo – v zdravstvu še toliko bolj kot v drugih poklicih, kajti zdravstvena dejavnost ima med vsemi najobčutljivejši fokus. Ta je usmerjen v bolnega človeka, ki si v hudi, včasih nedopovedljivo težki stiski želi povrnitve izgubljenega zdravja; na tej poti sam nima dovolj moči, da bi se »postavil na noge«, zato je za uspešnost zdravljenja nadvse pomemben tudi odnos v tem procesu. In pri tem je ključnega pomena komunikacija, kajti, kot vemo, tudi beseda lahko »zdravi« – po drugi strani pa nesprejemljiv odnos, prežet s slabo voljo, odrezavostjo ali žaljivostjo, lahko povzroči hude rane; rane, ki jih oboleli res ne potrebuje, saj ga je dovolj izmučila že bolezen. V vse predolgo nesaniranem javnem zdravstvu, ki ga danes pestijo številne tegobe, se prepleta vse našteto. V stiski so bolniki, v stiski so zaposleni – politika pa zatrjuje, kako zadovoljna da je z doseženim.

Pravkar sprejeti zakon o kakovosti v zdravstvu je zagotovo dokument, ki naj bi pripomogel k poenotenju kakovosti in varnosti postopkov v procesu obravnave in zdravljenja, k usklajenemu beleženju zaznanih odstopanj od dobre klinične prakse, kar naj bi kasneje pripomoglo tudi k preprečevanju takšnih primerov. Toda kako to razumeti v času, ko niso zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje kakovostnega in varnega, učinkovitega zdravljenja? Kako bo videti učinkovitejša skrb za kakovost in varnost zdravljenja v času, ko je brez osebnega zdravnika vedno več prebivalcev, na vseh koncih Slovenije? Enako velja tudi za pediatre, ginekologe, enako velja za vedno bolj oteženo dostopnost do specialistov, ko se v dolgih čakalnih vrstah nenujno bolezensko stanje marsikdaj prelevi v neozdravljivo bolezen. Kje je tu varnost, kam se je izgubila ustavna pravica, ki slovenstvu jamči pravočasno udejanjanje pravice do zdravstvene obravnave in zdravljenja?

Kriza javnega zdravstva traja predolgo

»Zdravstveni sistem je v krizi, z njim smo nezadovoljni tako bolniki kot zdravniki. Odločevalci želijo odgovornost in nezadovoljstvo preusmerjati, s poskusi zastrupljanja odnosa bolnik – zdravnik, kar pa jim ne uspeva, razen pri anonimnih trolih in angažiranih medijskih pamfletih. V zdravstvu se vsak dan v povprečju odvije 80.000 stikov med bolniki in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci – v veliki večini v obojestransko zadovoljstvo in zadoščenje. In samo to šteje,« je prepričan zdravnik družinske medicine Rok Ravnikar, ki meni, da bi se fokus sistemskih ukrepov moral preusmeriti v skrb za »dobro razdelano, ustrezno financirano in kadrovsko popolnjeno zdravstveno mrežo na primarni ravni.

Dobro delovanje osnovnega zdravstva je po njegovem prepričanju – pa tudi po izkustvih dobro delujočih zdravstvenih sistemov, med katerimi je bil dolgo tudi slovenski – »največji varuh zdravja in žepov bolnikov, zdravstvene blagajne pa tudi vseh ostalih ravni zdravstva z urgencami vred.«

Pacienti se vse pogosteje zatečejo na urgenco

In prav dogajanje na urgencah je že nekaj časa zelo poveden odraz vse predolgo trajajoče neučinkovitosti in neustreznosti sistemskih ukrepov. Tako, denimo, na Internistični prvi pomoči (IPP) ljubljanskega UKC ugotavljajo, da bi približno tretjina pacientov, ki pridejo oziroma jih pripeljejo na tamkajšnjo urgenco, ustrezno zdravniško oskrbo lahko prejela na primarni ravni, v sklopu zdravstveno-domske nujne medicinske pomoči oziroma pri osebnem zdravniku. 

Zelo verjetno pa je, da se bo delež pacientov, ki iščejo pomoč na urgenci v regionalni bolnišnici – ta je v konkretnem primeru tudi terciarna ustanova, v kateri zdravijo bolnike z najtežjimi bolezenskimi stanji iz vse Slovenije –, v prihodnje še povečeval. 

Majejo se temelji vseh sistemov ...

Nastali problem je bistveno kompleksnejši, kot se morda zdi na prvi pogled. Na Interni kliniki ljubljanskega UKC je, denimo, že danes več kot polovica posteljnih zmogljivosti – in te nikakor niso optimalne – zasedena s pacienti z urgentnimi stanji. Zaradi prezasedenosti IPP in urgentne ambulante Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja bodo v prihodnjih dneh dodatne hospitalizacije omogočili tudi v sklopu Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS), pri čemer pa opozarjajo, da bi nadaljevanje takšnega trenda skupaj z nadaljnjo odsotnostjo sistemskih ukrepov lahko ohromila izvajanje terciarne dejavnosti, v sklopu katere izvajajo najkompleksnejša zdravljenja.

Razlogov za nenehno povečevanje priliva pacientov na urgenco je več; med njimi prednjačita slabšanje dostopnosti nujne medicinske pomoči na primarni zdravstvenega varstva ter neustreznost zmogljivosti za celovito oskrbo v domovih za starejše. Po drugi strani pa se vse pogosteje dogaja, da bolnikov, pri katerih je akutna bolnišnična obravnava končana, ne morejo premestiti ne v negovalno bolnišnico ne v dom za starejše, saj povsod primanjkuje kadra. Tem pacientom UKC namenja 6-odstotni delež bolnišničnih zmogljivosti, kar na letni ravni predstavlja 30.000.000 evrov.

Apeli za sprejetje učinkovit(ejš)ih ukrepov

Tovrstni problemi niso novi in se le še povečujejo, vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačnik kljub temu nikakor noče ugoditi utemeljenim prošnjam za prestrukturiranje programa, kot pojasnjujejo v vodstvu UKC Ljubljana. Da bi rešili situacijo, ki se je na njihovi urgenci dodatno poslabšala v zadnjih dneh, ko so sprejeli bistveno večje število obolelih – predvsem starejših, polimorbidnih pacientov, ki imajo več kroničnih bolezni, njihovo stanje pa se je poslabšalo zaradi različnih respiratornih okužb oziroma viroz –, predlagajo zagotovitev dodatnih zmogljivosti za tovrstne bolnike v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic. Predvsem pa naj bi po zgledu dobrih praks iz tujine na ravni države vzpostavili sistem, ki bo zagotavljal ažurne in verodostojne podatke o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov po Sloveniji.

Pa bodo urgentni pozivi za nujno ukrepanje v dobro delovanja urgentne pa tudi prenekatere druge veje medicine pri nas pravočasno uslišani?

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.