Polifarmacija

Imate več kroničnih obolenj in jemljete veliko zdravil, ki vam pomagajo, vendar se pojavljajo tudi neželeni učinki in z njimi nove težave? Morda ne bi bilo napak, če se odločite za farmakoterapijsko svetovanje ...

Pacientka je zaradi anemije morala jemati zdravilo z železom, vendar se ji krvna slika kljub upoštevanju predpisane terapije in dolgotrajnemu jemanju zdravila ni in ni izboljšala. Zato je o svoji stiski in skrbi spregovorila v lekarni; lekarniški farmacevt je takoj ugotovil povezavo s tabletami kalcija, ki jih je gospa kupila na spletu – nihče pa ji ni povedal, da kalcij ovira absorpcijo železa v telesu. Da bi v prihodnje preprečila neželene interakcije med zdravilom in prehranskim dopolnilom, ji je lekarniški farmacevt dal preprosto, a učinkovito navodilo: zdravila z železom naj ne jemlje skupaj s kalcijem, ampak vsakega posebej, z nekajurnim razmikom. Temu je sledil še nasvet: pri jemanju železa je najučinkoviteje, če se ga vzame na tešč in v kombinaciji s C vitaminom, saj ta spodbudi »prehod« železa v kri. Pacientkino počutje se je kmalu izboljšalo, slabokrvnost se je prav tako začela popravljati ...

Javno naročanje

Državna revizijska komisija ne vidi utemeljenih razlogov za ovržbo odločitve o nakupu helikopterjev za HNMP

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na državno revizijsko komisijo kot zagovornik javnega interesa pred slabima dvema tednoma – isti dan, ko je bil predviden podpis pogodbe z izbranim ponudnikom – vložila zahtevek za revizijo in razveljavitev javnega naročila za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Po oceni senata KPK namreč v konkretnem primeru »obstaja sum kršitve določb zakona o javnem naročanju, nezakonita oddaja naročila pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti.« Državna revizijska komisija (DRK) pa je danes predlog KPK zavrnila.

Transplantacije

Ko se združita znanost in srčnost: prva robotsko asistirana presaditev ledvice živega darovalca pri nas ali kako je materina hipna odločitev, skupaj z vrhunsko medicino, pomagala rešiti sinovo življenje

Ko je Milena Višnjei, mama Jerneja Kaloha, izvedela, da njen sin potrebuje novo, zdravo ledvico, se je odločila v trenutku – brez dvomov, brez vprašanj in samospraševanj. »Dala ti bom svojo ledvico – ti pa se odloči, ali jo sprejmeš,« mu je preprosto dejala. In tako je bil ta izjemno zahtevni poseg, ki v naši medicini pa tudi širše v regiji predstavlja pomembno prelomnico pri udejanjanju najsodobnejšega zdravljenja, v katerega so vpete številne strokovne ekipe, klinični oddelki in centri, po obsežnih, skrbnih pripravah pred tremi meseci opravljen. Uspešno. Mama in sin, ki sta oba dobro in hitro okrevala, sta tako zdaj lahko, poleg predstavnikov različnih vej medicine in zdravstvene nege, najverodostojneje spregovorila o pomenu in razsežnostih transplantacijske dejavnosti, prvič doslej pri nas izvedene s pomočjo robotske tehnologije, ki v sodobni medicini pomaga premikati meje predstavljivega.

Cepljenje

Zakaj (naj) se vse več nosečnic odloči za zaščito s cepljenjem proti RSV?

Približuje se sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki so najpogostejši povzročitelj virusnih okužb pri otrocih, pogost razlog za nastanek akutnega bronhiolitisa in posledično za hospitalizacijo malčkov, mlajših od enega leta. Od lanske jeseni pa se tudi pri nas, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nosečnice lahko odločijo za cepljenje proti RSV; tako ne zaščitijo le sebe, ampak zaščita prek posteljice preide na plod in kasneje na novorojenčka oziroma dojenčka, ki jo ta ohranja v prvih mesecih življenja, ko je najbolj občutljiv.

Javno naročanje

Izbor helikopterjev za HNMP: podpis pogodbe odložen, dvomi se vrstijo, zdaj je na potezi državna revizijska komisija

Podpis pogodbe za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki naj bi se po prvotnih napovedih ministrstva za notranje zadeve kljub vsem opozorilom in pomislekom urgentnih zdravnikov in reševalcev zgodil danes, je do nadaljnjega odložen. Razlog: komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v vlogi zagovornika javnih interesov danes vložila zahtevek za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za HNMP.

Javno naročanje

HNMP in (sporni) nakup dveh namenskih helikopterjev – kaj prinaša burni začetek tedna?

Začetek tedna prinaša dva izključujoča se dogodka. Ministrstvo za notranje zadeve je kljub turbulentnemu dogajanju, povezanemu z javnim naročilom, za ponedeljek napovedalo podpis pogodbe za nakup helikopterjev, namenjenih izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa namerava v vlogi zagovornika javnega interesa vložiti zahtevek za revizijo za razveljavitev taistega postopka javnega naročila, predvidoma prav tako v ponedeljek. Bo ministrstvo počakalo s sklenitvijo pogodbe za izbrani model helikopterjev, pri čemer je bil omenjeni izbor z argumenti izvajalcev nujne medicinske pomoči s helikopterji in v helikopterjih – urgentnih zdravnikov in reševalcev – skorajda vse poletje oporekan kot vse prej kot optimalen, predvsem z vidika varne in učinkovite oskrbe pacientov? Ali pa bo, nasprotno, nakup vsemu in vsem navkljub opravljen?

Demenca

Demenca: z novimi zdravili, namenjenimi obolelim v zgodnji fazi bolezni, bo mogoče še dodatno upočasniti napredovanje tega za zdaj še neozdravljivega nevrodegenerativnega obolenja

Ne v katerem od odročnih, ruralnih področij, ampak sredi urbanega okolja, pravzaprav v prestolnici, se je kljub danes res že dokaj dobro razširjenemu védenju o demenci in razsežnostih te težke, kronične, napredujoče nevrodegenerativne bolezni, ki v napredovali fazi bližnje prizadene bolj kot obolelega, zgodilo, da moški, ki še ni bil star niti 60 let in je zbolel za demenco, do zdravnika ni prišel dovolj zgodaj, da bi bilo še mogoče upočasniti napredovanje bolezni. Niti sam niti njegovi bližnji niso doumeli, kako resne so spremembe, ki so jih vedno intenzivneje in vse pogosteje zaznavali, a zanje niso poznali pravega razloga. Oboleli je tako do zdravnika in s tem tudi do diagnoze prišel šele po petih letih spoprijemanja s to neozdravljivo boleznijo, ki človeku počasi, a vztrajno ugaša spomin; takrat je bila demenca v že močno napredovali fazi, možnosti za upočasnitev upada kognitivnih in spominskih funkcij, ki so že zaznamovale življenje obolelega, pa bistveno slabše.

Nujna stanja

»Ne moremo pristati na to, da ministrstvo za zdravje sprejema diktat policije glede načina organizacije dela HNMP in celo glede načina izvajanja postopkov v helikopterju«

Nizu pomislekov in opozoril na račun domnevnih nepravilnosti pri izboru helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki so se v zadnjih mesecih pospešeno nizali predvsem iz strokovno-izkustvenih krogov medicinske in zdravstvene stroke – torej tistih, ki neposredno sodelujejo pri nujnem reševanju posameznikov, ki so utrpeli hudo poškodbo ali akutno bolezen, ko je od hitrosti ukrepanja in optimalnih možnosti za tovrstno ukrepanje odvisno preživetje –, bo v kratkem sledil epilog. Ker pa je v manj kot 24 urah prišlo do dveh pomembnih logističnih preobratov, je vsebinska usmeritev tega epiloga za zdaj še nepredvidljiva.

Varnost in kakovost

»Če živimo deset let dlje, to ne sme pomeniti, da deset let več jemljemo terapijo za tri različne kronične bolezni, ampak bi morali podaljšati zdravi del življenja – v to je treba vlagati«

Samohvala odločevalcev, kaj vse da je bilo v zadnjem obdobju doseženo v smislu izboljšanja javnega zdravstva, se zdi dokaj krhka. Spreminjevalci sistemskih okvirov so sicer resda zaverovani v doseženo, toda zdravniki pa tudi ostale profesije, ki (so)delujejo v postopkih zdravljenja, danes v klinični praksi nimajo nič manj težav kot pred nekaj leti – v resnici se nabor sistemsko povzročanih kratkih stikov povečuje, čakalne vrste se še vedno podaljšujejo, prenekateri bolnik pa pride na vrsto šele, ko je njegova bolezen že napredovala. In ti bolniki se ne oglašajo v javnosti. Ne hvalijo odločevalskih dosežkov, ne prerekajo se po družbenih omrežjih in ne obnašajo se, kot da bi po zaslugi virtualnega sprehajanja po spletu imeli v mezincu vso znanost tega sveta; srečni so, če jim po zaslugi predanega tima in optimalnega zdravljenja uspe ohraniti tisto, kar je bilo vedno najbolj neprecenljivo: zdravje. O tem, kakšne so danes možnosti za udejanjanje zdravniškega poslanstva v skrbi za dobro pacienta in kateri so glavni izzivi pa tudi dosežki na poti k nujni posodobitvi sistemskih okvirov, sem se poglobljeno pogovorila z infektologinjo prof. dr. Bojano Beović, predsednico Zdravniške zbornice Slovenije.

Čakalne dobe

Ob rob novačenju za stomatološko zdravljenje slovenskih zavarovancev na Hrvaškem: kako paciente zaščititi pred poigravanjem z njihovo stisko, v katero so jih pahnile sistemsko porojene hibe našega javnega zdravstva?

V minulih dneh smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali o spornih poskusih, ki so na Hrvaškem vzniknili na račun nedopustno dolgega čakanja na ortodontsko ali endodontsko zdravljenje v Sloveniji – z novačenjem slovenskih zobozdravnikov, da bi paciente usmerjali na zdravljenje čez mejo, nakar bi jim pripadel 10-odstotni delež zaslužka. Predstavniki našega zobozdravstva so se na tovrstne prakse odzvali, jih označili kot nesprejemljive, državo pa pozvali, naj vendarle poskrbi, da bo pravočasnost zdravljenja omogočena tudi pri nas, kajti kader in logistika sta v tej veji medicine na voljo – zatakne pa se pri še vedno vse preveč zastarelih in okorelih sistemskih okvirih. Na sporno poslovno prakso hrvaškega izvajalca ortodontije se je zdaj uradno odzval tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki kot plačnik storitev poudarja, da zlorab ne dopušča – zato je zahteval takojšnjo odpravo kršitev, ki jih je prijavil pristojnima inšpektoratoma.