»Novi poklic uvaja izvajalca, ki ni nosilec diagnostike in ne prevzema celostne odgovornosti za zdravljenje – hkrati pa izvaja terapevtske intervencije. Takšna ureditev pomeni razgradnjo enotnosti zdravstvene obravnave ter povečuje tveganje za nepovezano, razdrobljeno in potencialno neustrezno obravnavo pacientov,« so si edini predstavniki strokovnih organizacij s področja duševnega zdravja, ki so danes ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in hkrati z njo tudi vse odločevalce ponovno pozvali k ustreznejši ureditvi tega področja. »Če namreč sistem ostane takšen, kot je, bodo posledice neposredno občutili bolniki – z napačnimi obravnavami, zamujenimi diagnozami in slabšimi izidi zdravljenja.«

Kot opozarjajo dr. Marija Anderluh (RSK za otroško in mladostniško psihiatrijo), dr. Tristan Rigler (RSK za klinično psihologijo, prof. dr. Blanka Kores Plesničar (RSK za psihiatrijo), asist. dr. Sana Čoderl Dobnik (zbornica kliničnih psihologov), izr. prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac (združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo), prof. dr. Peter Pregelj (združenje psihiatrov) in Breda Jelen Sobočan (združenje psihoterapevtov), ki se jim v imenu zdravniške zbornice pridružuje tudi prof. dr. Bojana Beović, je veljavna zakonodaja z vidika kakovosti, učinkovitosti in varnosti vprašljiva, saj da »prvič doslej omogoča, da psihoterapijo v okviru zdravstva izvajajo tudi osebe brez zdravstvene izobrazbe in brez obveznih kliničnih izkušenj, kar pomeni, da pacienti niso več ustrezno zaščiteni pred neustrezno strokovno obravnavo.«

To pa, kot dodajajo predstavniki omenjenih strokovnih asociacij, »ni zgolj sistemsko vprašanje, temveč konkretno tveganje za ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo«. Osebe z depresijo, anksioznimi motnjami, psihozami ali drugimi resnimi stanji bodo v prihodnje lahko obravnavali posamezniki, ki ne znajo postaviti diagnoze, ne prepoznajo nevarnih stanj in ne znajo izbrati ustreznega zdravljenja. »Brez postavitve diagnoze pa pravega načina zdravljenja ni mogoče izbrati!« opozarjajo klinični (pedo)psihiatri, psihologi in psihoterapevti.

Po njihovem prepričanju predlagana ureditev nevarno zabrisuje mejo med zdravljenjem in svetovanjem, saj ne postavlja nedvoumne ločnice med psihoterapijo kot metodo zdravljenja duševnih motenj in psihološkim svetovanjem posameznikom, ki se znajdejo v življenjskih stiskah. 

Psihoterapija kot metoda zdravljenja duševnih motenj temelji na znanstvenih dokazih, kliničnih smernicah in večletnem usposabljanju v zdravstvenem okolju, medtem ko je svetovanje namenjeno podpori ob življenjskih stiskah, v katerih se znajde posameznik. Ko se ti dve področji začneta prekrivati, pa se kaj hitro lahko zgodi, da bolnik, ki potrebuje zdravljenje, ostane brez ustrezne diagnostike in klinične obravnave.

Gre za realna tveganja, ne za teoretične pomisleke, kajti »če psihoterapevtske pristope uporabljajo osebe brez ustreznega znanja in kliničnih izkušenj, to predstavlja tveganje za paciente in je lahko škodljivo«. Zato je po prepričanju klinične stroke tako začrtani sistem treba nujno popraviti, sicer »bodo resne duševne bolezni prepoznane prepozno, bolniki bodo deležni neustreznih obravnav, njihovo stanje se bo poslabševalo, posledice napačnih odločitev pa bo na koncu moral reševati zdravstveni sistem.« 

Zaradi vsega omenjenega so danes na resornem ministrstvu prejeli apel za takojšnje sprejetje popravkov ureditve, ki za paciente ni varna, za postavitev jasne ločnice med zdravljenjem in svetovanjem, za zagotovitev, da bodo v zdravstvu psihoterapijo tudi v prihodnje lahko izvajali le ustrezno usposobljeni strokovnjaki, in za uskladitev sistema z mednarodno uveljavljenimi standardi na tem področju, ki bodo pacientom zagotavljali kakovostno ter varno obravnavo in podporo. Vzpostavi pa naj tudi jasne mehanizme nadzora nad kakovostjo in varnostjo obravnav.

• povezava na dopis ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel 

O tej tematiki smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali ter v člankih in intervjujih razgrnili pomisleke in opozorila klinične stroke na račun (po njihovi oceni) predvidenih zakonodajnih sprememb.

V nadaljevanju dodajamo povezave na nekatere od teh objav.

»Tak zakon o psihoterapevtski dejavnosti je nevaren za paciente!« so si edini klinični psihologi, pedopsihiatri in psihiatri, ki se jim v tej oceni pridružujejo tudi bolniki

»Ta predlog zakona pa, namesto da bi podprl že vzpostavljene strokovne rešitve, izključuje strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami in odpira vrata zasebnim, samoplačniškim, celo neakreditiranim programom brez kliničnega usposabljanja, brez opravljenega pripravništva in brez strokovnega izpita v zdravstvu.«

Povezava na članek​​

»Če bo predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti sprejet, bo povzročil številna tveganja, neželene zaplete pri zdravljenju in predvsem številne strokovne napake,« trdi zdravstvena stroka

Predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti po prepričanju klinične stroke in 2668 podpisnikov predstavlja resno varnostno tveganje tako za zdravje bolnikov kot za razgradnjo strokovnih standardov v zdravstvu.

Povezava na članek

Se zakonu, ki »uvaja najnižje kriterije za izvajanje psihoterapije v zdravstvu v EU«, obeta podpora?

»To, da se skrpucalu, kakršen je predlog zakona o psihoterapiji, ki mu nasprotuje vsa klinična stroka v državi in ki uvaja najnižje kriterije za izvajanje psihoterapije v zdravstvu v EU, obeta podpora, ni presenetljivo, saj smo vajeni, da se interesov bolnikov ne postavlja na prvo mesto,« je ob rob obravnavi omenjenega zakonskega predloga, o katerem bo državni zbor odločal po rednem postopku, zapisal družinski zdravnik mag. Igor Muževič. In dodal: »Vse, kar zakon vpeljuje, je nižanje kakovosti ter varnosti obravnave za ranljive skupine prebivalstva, medtem ko bo dostopnost nespremenjena. Lepo, da se poleg Svobode s tem strinjata tudi Levica in NSi. Pacienti na prvem mestu – mar res?«

Povezava na članek

»Pričakujemo, da se bodo čakalne dobe, če bo zakon o psihoterapevtski dejavnosti sprejet, še podaljšale«

»Morda bo predstava lažja na podlagi primera iz naše vsakdanje prakse: v zadnjem času je moderno pripisovati vse zdravstvene težave psihološkim, vedenjskim vzrokom.

Do nas pogosto pridejo bolniki v veliki stiski, kajti svojo bolezen, na primer hematološko, pripisujejo povsem napačnim vzrokom, ki jih pogosto iščejo v sebi, v svojem vedenju, pa naj bo to nezdrava prehrana, kajenje, morda stres, ki se mu je, mimogrede, nemogoče izogniti. Tako se kopiči dodatna stiska, krivda, ki nima nobene znanstvene osnove. In potem se bolniki znajdejo v še večji stiski; lahko se odločajo za vedenja, ki niso samo nekoristna, ampak so škodljiva. In tu vidimo veliko nevarnost tega, kar naj bi se zdaj sprejemalo.«

Povezava na video intervju s kliničnima psihologinjama Nino Erjavec Merklin in mag. Petro Bavčar

»Skrbi nas, da bodo v skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov vstopile prakse, ki so klinično nepreverjene in vprašljive kakovosti – predvsem pa nas skrbi, kako bomo posameznika zaščitili pred neodgovornim ravnanjem«

»Otroci večino svojih težav izrazijo po vedenjski in čustveni poti, vendar ni vedno v ozadju »zgolj« to. Ne gre vedno za težave v družini ali morda za težave na duševnem področju, težave so lahko tudi razvojno-nevrološke, lahko so v ozadju bolezni, pa naj gre za motnje pozornosti in aktivnosti ali za avtizem oziroma spektro-avtistične motnje. Skrbi nas, da bodo težave, ki ne bodo ustrezno diagnosticirane, obravnavane na napačen način. 

Zelo pomembno je, da smo strokovnjaki, ki skrbimo za te otroke, del tima. Tesno sodelujemo tako z zdravniki kot z ostalim kadrom v bolnišnici, kar je bistveno za celostno obravnavo otrok in mladostnikov.«

Povezava na video intervju s pedopsihiatrom Amirjem Samarjem in klinično psihologinjo Simono Klemenčič

»Ogorčeni smo nad kolegico, ki je zasnovala zakon o psihoterapevtski dejavnosti, nad njenimi sodelavci, nad ministrico za zdravje in nad vlado, ki jo je prenekateri od nas tudi volil«

»Občutek in ideja, da je duševno in mentalno zdravje nekaj manj pomembnega, zato bodo škode manjše in manj opazne, je torej nekakšen poskus, ali je mogoče 'razsuti' visoko raven slovenskega zdravstva – in to se nam zdi skrajno nesprejemljivo, žaljivo in do naše stroke popolnoma nespoštljivo.

Sprenevedanje politike, ministrstva za zdravje, ministrice in prof. Dernovškove je izjemno. Zato sploh ne dvomim, da bo zakon sprejet. Ne dvomim, da imamo novo dekanjo, ki ne izvaja psihoterapije, vendar nas bo o tem učila. Ne dvomim, da klerikaliziramo družbo prek Levice, SD-ja in Svobode. In ne dvomim, da smo ljudje, ki si ne zaslužimo svoje države.«

Povezava na video intervju s psihiatrinjo in sistemsko psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.