Kirurška ekipa Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ljubljanskega UKC je pod endoskopsko »taktirko« kirurga doc. dr. Domna Vozla izvedla poseg, v sklopu katerega so – brez reza na obrazu! – pacientu z rakom nazofariksa (nosnega dela žrela) skozi nos odstranili rakavo tkivo in opravili rekonstrukcijo. Doc. dr. Vozel se je za izvajanje tega res zahtevnega kirurškega posega usposabljal v ZDA, nakar je v juniju sledila prva izvedba tovrstnega kirurško-endoskopskega zdravljenja v Sloveniji, ki jo je skupaj z ekipo opravil v tandemu z doc. dr. Juretom Urbančičem. Najzahtevnejše endoskopske posege v nosu, obnosnih votlinah, lobanjski bazi in obnosnem žrelu namreč še vedno izvajata dva kirurga – gre za tako imenovano kirurgijo dveh glav in štirih rok, ki je bila v konkretnem primeru nadvse uspešna; 46-letni pacient je že peti dan po posegu, ki je sicer trajal približno šest ur, odšel v domačo oskrbo, kjer zdaj okreva.

Rak sečnega mehurja je eno izmed obolenj, ki pogosto vse predolgo ostanejo neprepoznana – in to kljub temu, da je glavni simptom te bolezni, s prostim očesom vidno kri v urinu, mogoče dokaj hitro opaziti. Temu bi moralo slediti takojšnje ukrepanje: odhod k osebnemu zdravniku, ki opravi osnovno diagnostiko, s katero preveri, ali do krvavitve morda ni prišlo zaradi uroinfekta, ki ga je mogoče ozdraviti z antibiotiki. Nikakor pa antibiotiki niso rešitev, če ali ko gre za raka sečnega mehurja, še zlasti, če se ta pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki – in takih primerov ni malo.

V EU vsakih devet sekund nekdo dobi diagnozo rak. Ko človek izve, da je zbolel za rakom (ali katerokoli drugo kronično, napredujočo, težko ozdravljivo ali celo neozdravljivo boleznijo), se mu okviri sveta, v katere je umestil svojo življenjsko pot, sesedejo kot hišica iz kock. Težko je v sebi najti dovolj moči za vztrajno utiranje poti k ponovni pridobitvi zdravja, saj je na njej polno ovinkov, lukenj in ovir, ki se jim je treba izogibati med zdravljenjem, okrevanjem in rehabilitacijo – da se je potem mogoče vrniti v običajno življenje in biti kos številnim neizogibnim izzivom. Vsakdo, ki prehodi to pot, je zmagovalec, še zlasti, če se je s takšno težko preizkušnjo primoran soočiti v obdobju otroštva, najstništva oziroma zgodnje odraslosti, saj tako dobi popotnico, v kateri se skrivajo morebitne pozne posledice zdravljenja osnovne onkološke bolezni.