Na tej ravni se odvijajo številne aktivnosti, ki jih je stroka simbolično zaokrožila z začetkom evropskega projekta, v katerem bo zagotovljena celotna logistika za nadgradnjo presejanja raka na Slovenskem. Tako se je začel dveletni projekt sodelovanja med Onkološkim inštitutom (OI) Ljubljana, Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), in enim izmed vodilnih nizozemskih kliničnih centrov – Erasmus MC Rotterdam.
Doc. dr. Urška Ivanuš, vodja presejalnega programa Zora, vodja državne komisije za presejalne programe in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, najstarejše nevladne organizacije na Slovenskem, ki deluje na področju preventive raka, ob tem poudarja: »Zveza društev želi prispevati k taki družbi, v kateri nihče ne bo zbolel za rakom ali umrl zaradi te bolezni zavoljo lastne nevednosti ali brezbrižnosti države. Rak namreč je in ostaja eden najpomembnejših vzrokov smrti – in čeprav je rak praviloma bolezen starejših, je v Sloveniji tudi poglavitni vzrok prezgodnjih smrti.«
Programom Zora, Dora in Svit se bosta kmalu pridružila tudi programa Luka in Peter
Seveda na področju diagnostike, zdravljenja, celostne obravnave in rehabilitacije obstajajo številni izzivi, na katere stroka poskuša čim bolj agilno, ažurno in celovito odgovarjati – kljub vse prej kot dobro prilegajočim se sistemskim okvirom. Da bi pripomogli k čim zgodnejšemu odkrivanju bolezni ter čim manj invazivnemu zdravljenju, je Urška Ivanuš v imenu zveze društev za boj proti raku v sklopu tedna boja proti raku, ki ga pri nas obeležujemo že več kot štiri desetletja, Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo mariborskega UKC predala donacijo v višini 23.695 evrov za nakup digitalnega kolposkopa, ki bo omogočal zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu (RMV).
Sicer pa je eno osnovnih vodil delovanja zveze evropski kodeks proti raku z 12 priporočili oziroma na dokazih temelječimi nasveti. »Če jih upoštevamo, lahko skoraj prepolovimo verjetnost, da bomo zboleli za rakom ali umrli zaradi raka,« opozarja dr. Urška Ivanuš in dodaja, da dvanajsto pravilo poziva k udeležbi v organiziranih presejalnih programih.
S tremi tovrstnimi programi – Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke) –, ki jih je Slovenija uvedla po skrbni pripravi in filigransko domišljeni strokovno-sistemski umestitvi, se je statistika na področju teh obolenj pri nas nepredstavljivo izboljšala. To pa je bilo, seveda, pogojeno tudi z odzivnostjo na vabila k sodelovanju v omenjenih programih. Odzivnost se je počasi, a vztrajno povečevala – nenazadnje tudi po zaslugi podatkov, ki so govorili o rešenih življenjih in bistveno boljši kakovosti življenja obolelih, pri katerih so (pred)rakave spremembe odkrili v sklopu presejalnega programa –, vendar po prepričanju izvajalcev teh programov tudi v prihodnje predstavlja izziv.
S tremi presejalnimi programi – Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke) –, se je statistika na področju teh obolenj pri nas nepredstavljivo izboljšala. Vendar so bili ti dosežki, ki se danes kažejo v bistveno manjši zbolevnosti in veliko večjem številu ohranjenih življenj pogojeni tudi z odzivnostjo na vabila k sodelovanju v omenjenih programih. Nič drugače ne bo pri programih Luka (rak pljuč) in Peter (rak prostate).
Izzivi in obeti organiziranega presejanja za raka pljuč in raka prostate
Kateri pa so ključni izzivi in obeti, povezani z uvedbo presejalnih programov za raka pljuč in raka prostate?
O tem so podrobneje spregovorili vodja presejalnega programa Zora, vodja državne komisije za presejalne programe in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku doc. dr. Urška Ivanuš, direktorica Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana Zlata Štiblar Kisić, strokovna direktorica OI prof. dr. Janja Ocvirk, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, vodja projekta »Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji« (ICSIS) iz Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC) dr. Andre Cavalho in predstavnica Univerzitetnega medicinskega centra Erasmus (Erasmus MC) iz Rotterdama – centra odličnosti na področju matematičnega modeliranja za oblikovanje najboljših pristopov pri presejanju raka prof. dr. Iris Lansdorp-Vogelaar.
Doc. dr. Urška Ivanuš, vodja presejalnega programa Zora, vodja državne komisije za presejalne programe, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku:
»V presejalne programe povabimo res zelo veliko število zdravih – da lahko pri peščici obolelih preprečimo nastanek raka ali ga odkrijemo v zgodnji fazi«
»S presejalnimi programi Zora, Dora in Svit smo reševali in bomo še naprej reševali številna življenja – pa tudi novih programov smo se lotili enako zavzeto. Seveda si želimo, da bi presejanje lahko izvajali za vse rake, toda vsi raki, žal, niso ustrezni za tak pristop,« pojasnjuje dr. Urška Ivanuš in spomni na bistvo izvajanja preiskav v sklopu presejalnih programov: »V presejalne programe povabimo res zelo veliko število zdravih – da lahko pri peščici obolelih preprečimo nastanek raka ali pa ga odkrijemo v zgodnji fazi.«
Merila za zagotavljanje kakovosti teh programov so zelo stroga, od presejalnih programov pa zahtevajo udejanjanje ravnovesja med koristmi in tudi škodo, ki jo lahko povzroči presejanje. Na retorično (samo)spraševanje glede tega, kakšno škodo lahko povzroči presejalni program, doc. dr. Urška Ivanuš odgovarja: »Če uvedemo presejalni program v sistem in s tem oslabimo diagnostiko in zdravljenje simptomatskih bolnikov, nismo naredili veliko. Zato je presejalne programe treba premišljeno načrtovati in jih skrbno umestiti v zdravstveni sistem – da bomo vsem ljudem omogočili pravočasno, kakovostno in dostojno obravnavo.«
Leta 2022 so izšla prenovljena priporočila sveta EU za presejalne programe. »Slovenija je ta priporočila pričakala pripravljena; pred dvema letoma smo pojasnili pristop k preverjanju novih prijemov za presejanje, danes bomo pogledali, kam smo odtlej prišli in kam gremo.
Izkušnje, pridobljene z uvajanjem in izvajanjem obstoječih presejalnih programov, bodo snovalcem v pomoč tudi pri pripravi programov Luka in Peter – in tako bomo po prepričanju doc. Ivanuš tudi pri nas začeli z udejanjanjem »zgodbe, ki je prišla ob pravem času in gre proti pravemu cilju«.
V presejalne programe povabimo res zelo veliko število zdravih – da lahko pri peščici obolelih preprečimo nastanek raka ali pa ga odkrijemo v zgodnji fazi. Vendar je presejalne programe treba premišljeno načrtovati in jih skrbno umestiti v zdravstveni sistem – da bomo vsem ljudem omogočili pravočasno, kakovostno in dostojno obravnavo.
»V naslednjih dveh letih bomo pripravili teren za uvedbo novih presejalnih programov«
Leta 2003 so izšla prva priporočila sveta EU o tem, za katere rake je smiselna uvedba presejalnih programov in na kakšen način. Leta 2020 so se na podlagi evropskega načrta za boj proti raku ponovno sestali evropski strokovnjaki, tudi iz Slovenije, in pregledali vse dokaze, za katere rake je mogoče na novo uvesti presejanje, na kakšen način je mogoče to presejanje izvajati – pa tudi, ali in kako posodobiti obstoječe presejalne programe.
»Decembra 2022 smo dobili novo priporočilo sveta EU. Zdaj se začenja novi projekt, v sklopu katerega bomo ob pomoči najboljših tujih strokovnjakov mednarodne agencije za raziskovanje raka IARC in Erasmus MC Rotterdam, skupaj z našimi izkušnjami, v naslednjih dveh letih pripravili teren za tako uvedbo novih presejalnih programov, da bosta oba reševala življenja, da bosta tudi stroškovno učinkovita in da z njuno uvedbo ne bomo povzročili škode drugim ljudem, ki potrebujejo zdravstvene storitve,« pojasnjuje doc. dr. Urška Ivanuš.
Ob tem vodja državne komisije za presejalne programe izpostavlja troje:
- Projekt bo Sloveniji zagotovil tudi podporo pri prenovi presejalne politike programa za presejanje raka materničnega vratu Zora – presejanje s citološkim brisom bodo namreč v skladu z evropskimi priporočili nadomestilo presejanje s testom HPV v starostni skupini od 20. do 65. leta.
- Priporočeno je tudi postopno proučevanje izvedljivosti in učinkovitosti presejanja z nizkodozno računalniško tomografijo (CT) pri ljudeh, ki so močno ogroženi za nastanek raka pljuč – praviloma so to verižni kadilci ali nekdanji verižni kadilci, vendar presejanja ni mogoče uvesti brez dodatne okrepitve primarne in sekundarne preventive na področju (ne)kajenja.
- Pri raku prostate so izzivi drugačni, kajti na tem področju je že zdaj veliko presejanja, ki ne rešuje življenj, lahko pa povzroči inkontinenco ali impotenco. Test PSA bo tudi v prihodnje v uporabi, vendar bo celotni presejalni program začrtan bistveno drugače od zdajšnjega pristopa.
Ko je ministrstvo za zdravje v sodelovanju z javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) objavilo razpise za podporo postopnemu uvajanju novih presejalnih programov in prenovo presejalne politike, »smo takoj oddali tudi vlogo za mednarodno podporo IARC, nakar smo leto dni čakali na realizacijo. Zato sta zdaj projekta Luka in Peter, ki ju vodi onkološki inštitut, izvajajo pa ju predstavniki različnih strok iz različnih zdravstvenih ustanov po Sloveniji, podaljšana do konca leta 2026,« pojasnjuje doc. dr. Urška Ivanuš.
Ob tem dodaja, da se bo v okviru projekta, v katerem ima Slovenija zdaj zagotovljeno pomoč tujih strokovnjakov, odvijalo tudi ocenjevanje zmogljivosti slovenskega javnega zdravstva, kajti le ob upoštevanju tega bo uvedba novih presejalnih programov vzdržna. »Vedno so nujni kompromisi, vendar obstoječi presejalni programi dokazujejo, da smo v Sloveniji temu kos.«
Sicer pa v Sloveniji potekata tudi raziskovalna projekta, ki ju vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Raziskovalci iščejo odgovor na vprašanje, kako zmanjšati breme raka želodca – bodisi z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem simptomatskih bolnikov bodisi s presejanjem. »Ta projekt je še daleč od implementacije, toda pot je prava,« je prepričana vodja presejalnega programa Zora.
V Sloveniji potekata tudi raziskovalna projekta, ki ju vodi NIJZ. Raziskovalci iščejo odgovor na vprašanje, kako zmanjšati breme raka želodca – bodisi z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem simptomatskih bolnikov bodisi s presejanjem.
»Ko bomo videli, kakšni bodo rezultati pilotnih projektov, se bomo odločili, kakšen bo pristop k presejanju«
Kar se tiče presejalnih programov, se nikakor ne sme zgoditi, da bi bila na račun presejanja kakorkoli okrnjena skrb za tako imenovane simptomatske bolnike, poudarja doc. dr. Urška Ivanuš.
Zato mora biti pot, ki vodi k uvedbi novih presejalnih programov ali k preoblikovanju obstoječih, tlakovana z nedvoumnimi dognanji, ki omogočajo postavitev trdnih okvirov za izvajanje kakovostnega in učinkovitega presejanja.
»Ko bomo videli, kakšni bodo rezultati pilotnih projektov, se bomo odločili, kakšen bo pristop k presejanju. V skladu z državnim programom za obvladovanje raka (DPOR) bomo to naredili do konca prihodnjega leta. In z novostmi nikakor ne bomo ogrozili res dobrih rezultatov programa Zora, kajti zavedamo se, da je to nekaj res dragocenega – po drugi strani pa moramo iti v korak s časom in tehnologijo. Kar se tiče presejanja za raka prostate, v tem trenutku nihče ne ve, koliko moških se bo odzvalo na vabilo, ki ga bodo prejeli po pošti. Kako načrtovati program, če ne veš, koliko ljudi se bo odzvalo? Treba je (znati) preračunati zmogljivosti, predvideti, koliko bo pozitivnih testov PSA in koliko posameznikov bo potrebovalo slikanje z magnetno resonanco ... Zato nam bodo predstavniki IARC pomagali pri sistematičnem načrtovanju in uvajanju novih pristopov. Kajti če nekje vzameš – pa naj bo to denar, kader ali aparature –, drugje (lahko) zmanjka,« doc. dr. Urška Ivanuš našteva izzive, na katere nameravajo v prihodnjih dveh letih poiskati odgovore in poskrbeti za rešitve.
Nikakor se ne sme zgoditi, da bi bila na račun presejanja kakorkoli okrnjena skrb za simptomatske bolnike. Zato nam bodo predstavniki IARC pomagali pri sistematičnem načrtovanju in uvajanju novih pristopov. Kajti če nekje vzameš – pa naj bo to denar, kader ali aparature –, drugje (lahko) zmanjka.
Zlata Štiblar Kisić, direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana:
»Uvajanje novega organiziranega presejanja je kompleksen, strokovno in organizacijsko zahteven ter odgovoren proces«
Presejalni programi, ki so zelo pomembni za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja, so tesno povezani s poslanstvom onkološkega inštituta, kajti, kot poudarja direktorica OI Zlata Štiblar Kisić, »zgodnje odkrivanje raka je eden izmed najučinkovitejših načinov za zmanjševanje umrljivosti zaradi te bolezni. Presejalni programi pa imajo pri tem ključno vlogo, saj omogočajo odkritje bolezni v najzgodnejših stadijih, ko je rak pomembno bolj(e) ozdravljiv, zdravljenje pa bistveno manj zahtevno in uspešnejše.«
Po njeni oceni uspešno izvajanje presejalnih programov Zora, Dora in Svit dokazuje, »da takšen pristop prinaša izjemne rezultate. Upamo, da bomo k že uveljavljenim programom kmalu dodali še nova programa Peter in Luka.«
OI je nosilec presejalnih programov Zora in Dora in v tem kontekstu Zlata Štiblar Kisić izpostavlja: »Izkušnje in znanje pri vzpostavljanju in vodenju obeh programov bodo v pomoč pri snovanju novih. Toda uvajanje novega organiziranega presejanja je kompleksen, strokovno in organizacijsko zahteven ter odgovoren proces, ki ga lahko uspešno izpeljemo le s sodelovanjem ključnih deležnikov, slovenskih strokovnjakov in ustanov – pa tudi priznanih tujih strokovnjakov, ki so pripomogli tudi že k zagonu obstoječih presejalnih programov pri nas.«
Zgodnje odkrivanje raka je eden izmed najučinkovitejših načinov za zmanjševanje umrljivosti zaradi te bolezni. Presejalni programi imajo pri tem ključno vlogo, saj omogočajo odkritje bolezni v najzgodnejših stadijih, ko je rak pomembno bolj(e) ozdravljiv, zdravljenje pa bistveno manj zahtevno in uspešnejše.
Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana:
»Če bi pljučnega raka s presejalnim programom odkrivali prej, bi lahko preprečili veliko smrti«
»Rak prostate in rak pljuč sta med najpogostejšimi raki tako v Evropi kot tudi pri nas. Rak pljuč je vodilni vzrok smrti v Sloveniji – pri moških je na prvem mestu, pri ženskah na drugem. Vsekakor pa ta rak ostaja na prvem mestu zaradi prezgodnjih smrti,« izpostavlja strokovna direktorica OI prof. dr. Janja Ocvirk.
Naše prebivalstvo se stara in to, da bo raka iz leta v leto čedalje več, je jasno vsem, je prepričana specialistka internistične onkologije. Po podatkih registra raka vsako leto za rakom na novo zboli približno 17.000 ljudi, v povprečju 47 na dan, »vendar rak danes ni več usodna bolezen; veliko naših bolnikov živi dolgo in polno življenje. Verjetnost ozdravitve in kakovost življenja pa sta zelo povezani s tem, kdaj raka odkrijemo in kako ga potem lahko zdravimo. Če nam raka uspe odkriti v zelo zgodnjem obdobju, ko še ni razširjen in bolezen še ni napredovala, je zdravljenje manj intenzivno in krajše, uspešnost zdravljenja je večja, kakovost življenja, ki se odraža tudi v daljšem življenju obolelega, pa bistveno boljša.«
Zgodnje odkrivanje ali celo preprečevanje raka omogočajo presejalni programi, v sklopu katerih sistematično odkrivamo predrakave spremembe oziroma zgodnje stadije raka pri ljudeh, ki so sicer povsem zdravi. Ob tem prof. dr. Janja Ocvirk poudarja: »Zelo si želimo, da bi zgodaj odkrivali pljučnega raka, ki je danes tako pri moških kot pri ženskah vodilni razlog za prezgodnje umiranje zaradi raka. Preživetje bolnikov z rakom pljuč je zelo slabo predvsem zato, ker tega raka na podlagi simptomov ponavadi odkrijemo prepozno. Če bi ga s presejalnim programom odkrivali prej, bi lahko preprečili veliko smrti.« Ob tem spomni, da je rak pljuč v veliki meri povezan s kajenjem – ne le pri kadilcih, ampak tudi pri pasivnih kadilcih.
Drugače pa je pri raku prostate, kjer »imamo že vrsto let v precejšnjem razmahu tako imenovano priložnostno presejanje, kar pa se, žal, ne odraža v zmanjšanju umrljivosti zaradi tega raka. Zato je projekt Peter namenjen snovanju organiziranega pristopa k presejanju tega raka – po vzoru obstoječih presejalnih programov.«
Zelo si želimo, da bi zgodaj odkrivali pljučnega raka, ki je danes tako pri moških kot pri ženskah vodilni razlog za prezgodnje umiranje zaradi raka. Preživetje bolnikov z rakom pljuč je zelo slabo predvsem zato, ker tega raka na podlagi simptomov ponavadi odkrijemo prepozno.
Vesna Marinko, generalna direktorica direktorata za javno zdravje, ministrstvo za zdravje:
»Presejalni programi Zora, Dora in Svit so tudi v mednarodnem prostoru prepoznani kot primeri dobrih praks«
Presejalni programi Zora, Dora in Svit so tudi v mednarodnem prostoru prepoznani kot primeri dobrih praks, »zato smo na ministrstvu s ciljem, da Slovenija ostane med vodilnimi državami v Evropi na področju odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb, tudi pri uvajanju novih presejalnih programov že naredili pomembne korake,« pove Vesna Marinko, generalna direktorica direktorata za javno zdravje.
Kar se tiče obstoječih presejalnih programov, Vesna Marinko prebivalce spodbuja k udeležbi, glede novih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč in raka prostate, ki se nakazujeta na sistemskem obzorju, pa poudarja, da se tudi ob podpori resornega ministrstva že »snujejo nove možnosti za zgodnje odkrivanje raka, s tem pa, kar se tiče bolnikov, tudi za nove priložnosti za ohranitev zdravja in kakovosti življenja.«
Tudi ob podpori ministrstva za zdravje so že v pripravi nove možnosti za zgodnje odkrivanje raka – s tem pa, kar se tiče bolnikov, tudi za nove priložnosti za ohranitev zdravja in kakovosti življenja.
Dr. Andre Cavalho, vodja projekta »Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji« (ICSIS), Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC):
»Pri programu Zora je napočil čas za pomembno spremembo: za prehod na HPV testiranje«
Vodja projekta »Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji« (ICSIS) dr. Andre Cavalho je predstavnik Mednarodne agencije za raziskovanje raka(IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in ki je tudi na globalni ravni vodilna na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka.
V kontekstu priprav na zagon programov Luka in Peter dr. Cavalho izpostavi pomen sodelovanja med IARC, Erasmus MC in ministrstvom za zdravje oziroma onkološkim inštitutom. »IARC vodi projekt ICSIS, s katerim želimo Sloveniji zagotoviti podporo pri načrtovanju in izvedbi pilotnih presejalnih programov za organizirano presejanje pljučnega raka in raka prostate pa tudi za nadgradnjo presejalnega programa za raka materničnega vratu Zora, v smislu izboljšanja prijemov za preprečevanje oziroma zgodnje odkrivanje raka.«
Kot poudarja tudi dr. Cavalho, je program Zora po zaslugi resnično dobrih rezultatov presejanja postal model za številne države v Evropi in drugod po svetu. »Zdaj pa je napočil čas za pomembno spremembo: za prehod na HPV testiranje. Zato bomo skupaj pripravili strategije, prilagojene slovenskim posebnostim, ki bodo v praksi omogočile učinkovito nadgradnjo presejanju raka v Sloveniji.«
Sloveniji želimo zagotoviti podporo pri načrtovanju in izvedbi pilotnih presejalnih programov za organizirano presejanje pljučnega raka in raka prostate pa tudi za nadgradnjo presejalnega programa za raka materničnega vratu Zora, v smislu izboljšanja prijemov za preprečevanje oziroma zgodnje odkrivanje raka.
Prof. dr. Iris Lansdorp-Vogelaar, nizozemski Univerzitetni medicinski center Erasmus (Erasmus MC):
»Med prebivalci z visokim tveganjem za razvoj pljučnega raka je s presejanjem z računalniško tomografijo mogoče zmanjšati umrljivost zaradi te bolezni«
Dr. Iris Lansdorp-Vogelaar je v sklopu Univerzitetnega medicinskega centra Erasmus (Erasmus MC) v Rotterdamu na Nizozemskem zaposlena kot profesorica modeliranja za odločanje glede presejanja. V njihovem centru se raziskovalno osredotočajo na velike klinične študije, v katerih po eni strani proučujejo učinkovitost novih presejalnih prijemov, po drugi strani pa posameznim državam predlagajo take odločitve, ki pomagajo uravnotežiti dobre in slabe strani tovrstnega skrininga.
V sklopu projekta ICSIS bo omenjeni center z modeliranjem, prilagojenim slovenskim razmeram, proučil danosti v sistemu in pomagal pri načrtovanju virov za uvajanje obeh novih presejalnih programov.
Sicer pa je Erasmus MC, kot dodaja dr. Iris Lansdorp-Vogelaar, eden izmed vodilnih centrov z bogatim znanjem in izkušnjami na področju presejanja za raka pljuč. »Študija Nelson je pred petimi leti dokazala, da je v populaciji z visokim tveganjem za razvoj pljučnega raka z volumetričnim presejanjem z računalniško tomografijo mogoče zmanjšati umrljivost zaradi te bolezni – in ta ugotovitev je postala eno izmed ključnih izhodišč za nova evropska priporočila glede presejanja za raka. Trenutno pa še teče študija 4-in-the-lung-run. To je visokokakovostna implementacijska raziskava, na podlagi katere bo mogoče oblikovati strategije za presejanje raka pljuč, ki bodo dokazano učinkovite, stroškovno upravičene, sprejemljive za prebivalstvo, izvedljive v lokalnem okolju in prilagojene optimalnemu pristopu k presejanju za raka pljuč med osebami, izpostavljenimi največjemu tveganju za razvoj bolezni.«
Trenutno še teče raziskava 4-in-the-lung-run, na podlagi katere bo mogoče oblikovati strategije za presejanje raka pljuč, ki bodo dokazano učinkovite, stroškovno upravičene, sprejemljive za prebivalstvo, izvedljive v lokalnem okolju in prilagojene optimalnemu pristopu k presejanju za raka pljuč med osebami, izpostavljenimi največjemu tveganju za razvoj bolezni.
Portreti in video inserti: Diana Zajec; ilustracija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
