Rak

Odpiranje vrat novima presejalnima programoma za raka pljuč in raka prostate (pa tudi spremembi metode za presejanje raka materničnega vratu)

Na obzorju presejalnih programov, ki omogočajo odkritje predrakavih sprememb ali raka v najzgodnejši fazi bolezni pri sicer povsem zdravem človeku, se nakazujejo precejšnje spremembe. Pri zdaj res že dobro utečenemu presejanju žensk, ki je v Sloveniji v sklopu programa Zora pripomogel k izrazitemu zmanjšanju pojavnosti raka materničnega vratu, bo stroka z zdajšnjega odvzema in analize brisa materničnega vratu na podlagi mednarodnih klinično-raziskovalnih dokazov in strokovnih priporočil počasi prešla na test okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo tega raka. Poleg tega pa se tudi pri nas začenja usmerjena priprava strokovno, logistično, organizacijsko in finančno zasnovanih okvirov za uvedbo dveh novih presejalnih programov – za raka pljuč in raka prostate.

Rak

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

Najstarejši od presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, ki navzven še ne kažejo prav nobenih prepoznavnih znakov, zato so bistveno laže in bolje ozdravljivi, je program Zora. In 22-letna inventura delovanja programa, v sklopu katerega pri navidezno zdravih ženskah odkrijejo raka materničnega vratu (RMV), je danes res spodbudna. Pojavnost tega raka, ki se na globalni ravni med najpogostejšimi raki pri ženskah uvršča na četrto mesto, se je namreč pri nas od uvedbe programa Zora do danes prepolovila, bolezen je odkrita v bistveno zgodnejših fazah, zmanjšala se je tudi umrljivost zaradi te bolezni. Slovenija je tako med državami, ki se pospešeno približujejo izkoreninjenju raka materničnega vratu, ki nastane kot posledica okužb s humanimi papiloma virusi (HPV).

Respiratorne okužbe, gripa

Oslovski kašelj, okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in gripa – ko s cepljenjem enega zaščito prejmeta dva

Gripa. Okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Oslovski kašelj. Že samo ta tri nalezljiva obolenja lahko močno ogrozijo zdravje imunsko nebogljenega novorojenčka, kajti respiratorni sincicijski virus in oslovski kašelj sta najnevarnejša, kadar se pojavita pri najmlajših. Kako torej preprečiti okužbo in zaščititi malčka? Pri omenjenih treh obolenjih najboljšo zaščito omogoča cepljenje nosečnice, saj na ta način zaščito pred okužbo in pred hudim potekom bolezni prejmeta oba, tako mamica kot plod kajti protitelesa, ki jih ustvari materino telo, se nanj prenesejo prek posteljice. Zaščita se ohrani tudi v začetnem obdobju življenja, ko je dojenček najbolj občutljiv in nezaščiten na račun še ne popolnoma razvitega imunskega sistema.

Presejalni programi

Rak materničnega vratu, ki je bil še pred nekaj desetletji drugi najpogostejši rak med Slovenkami, danes postaja vse redkejša bolezen

Če je bilo v Sloveniji še pred približno tremi desetletji odkrivanje raka materničnega vratu pozno in izidi zdravljenja posledično bistveno slabši, pa je rezultat celovitega prepleta učinkovitih preventivnih prijemov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh desetletjih, danes bistveno drugačen. Nekdaj drugi najpogostejši rak pri ženskah, ki so ga v visokem deležu odkrili šele, ko je bolezen že napredovala, danes postaja vedno redkejše bolezensko breme, predvsem pa prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti tudi s cepljenjem. Ob tokratnem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu (RMV), ki se začenja danes, se Slovenija lahko ponaša z res dobrimi rezultati.

Rak

Rak materničnega vratu – edini rak, ki ga je mogoče preprečiti s cepljenjem

Rak materničnega vratu (RMV) je četrti najpogostejši ginekološki rak pri mladih ženskah. Pri nas to diagnozo vsako leto postavijo v povprečju 120-krat, za 40 do 50 obolelih je napredovala bolezen usodna. Več kot 1500 žensk pa zaradi odkritih predrakavih sprememb potrebuje kirurško zdravljenje. Po drugi strani pa bi bilo raka materničnega vratu, ki je posledica trdovratne okužbe z najbolj onkogenimi genotipi humanega papiloma virusa (HPV), v večini primerov mogoče preprečiti – z ustrezno zaščito pred temi virusi, ki povzročajo številne spolno prenosljive bolezni, ne le raka.

Ginekologija in porodništvo

Ni vsaka kontracepcija primerna za vsako dekle – najustreznejšo zaščito svetuje specialist ginekologije in porodništva, problem pa je, ker pri nas vse več žensk ostaja brez izbranega ginekologa

Posvet z ginekologom bi moral biti na voljo vsaki mladi ženski, predvsem takrat, ko se ta prvič odloča za uporabo kontracepcije, kajti poplava informacij o spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in zaščiti, ki so danes na voljo prek številnih virov informacij, namreč mladim pogosto ni v pomoč. Nasprotujoči si podatki in nepreverjene trditve nemalokrat sprožajo stiske, kajti postavitev ločnice med verodostojnimi in zavajajočimi, nekredibilnimi informacijami ni enostavna. Zato so, denimo, dekleta pogosto zadržana do hormonske kontracepcije, glede katere je še vedno v veljavi prepričanje, da je zelo škodljiva, saj da povzroča številne neželene učinke – od debelosti do glavobolov, infarktov, tromboze in raka. In kakšna je resnica?

Cepljenje

S cepljenjem otrok proti pnevmokoknim okužbam se je mogoče izogniti hudim zapletom

Čeprav je danes znano in nedvoumno dokazano, da je s cepljenjem mogoče preprečiti številne hude okužbe in posledično neizogibno ter nemalokrat invazivno zdravljenje v bolnišnici – eden takih primerov je, denimo, zaščita otrok s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam –, pri nas ozaveščenost na tem področju (p)ostaja nizka. Enako je tudi pri odločanju za zaščito s cepljenjem. Pomisleki glede kakovosti in varnosti cepiva so vedno znova nadgrajevani z dvomi in ti v javnosti odmevajo bistveno močneje kot glas stroke, ki cepljenje še vedno priporoča kot resnično smiselni ukrep za preprečitev, denimo, pljučnice, gripe, klopnega meningoencefalitisa ali različnih rakov, ki nastanejo kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV). Nesorazmerje med miti in resnicami se je izdatno povečalo v času pandemije, v obdobju, ki je že tako ali tako močno porušilo razmere in razmerja v družbi.

Presejalni programi

Rak pljuč in rak prostate – tudi za ti dve obolenji se obeta uvedba presejalnih programov za čim zgodnejše odkritje bolezenskih sprememb

V Sloveniji imamo tri z vidika varnosti pacientov resnično vrhunsko delujoče presejalne programe, ki z zgodnjim odkrivanjem raka na prsih (Dora), raka materničnega vratu (Zora) ter raka debelega črevesja in danke (Svit) omogočajo preprečitev številnih bolezenskih kalvarij. Prenekatera razvita država se želi zgledovati po filigransko izbrušenem konceptu teh programov, ki v praksi delujejo ne glede na siceršnje čakalne dobe in kratke stike v diagnostiki. V pripravi pa sta še dva tovrstna programa, za raka pljuč in raka prostate, ki bosta v prihodnje s pravočasnim odkritjem bolezni – v času, ko ta še ne kaže simptomov – prav tako lahko pripomogla k rešitvi številnih življenj.

Rak

Zakaj odločitev za cepljenje, ki ščiti pred okužbami s humanimi papiloma virusi, tudi v študentskih letih še ni prepozna

Okužba s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo različne rake, je pogosta; v večini primerov izzveni brez vsakršnih posledic, v približno 10-odstotnem deležu pa je okužba dolgotrajna in kot taka povečuje tveganje za nastanek predrakavih sprememb in raka; do tega najpogosteje pride pri okužbi s tako imenovanimi visokorizičnimi tipi HPV, pri približno odstotku okuženih. Če ima nosečnica genitalne bradavice, ki so posledica okužbe s HPV, se med porodom okužba lahko prenese tudi na novorojenčka; če se pri malčku posledično razvije respiratorna papilomatoza, ta sproži zaporo dihalne poti, ki je lahko tudi usodna. Po drugi strani pa so danes na voljo obetavne možnosti za preprečitev tovrstnih okužb pa tudi za pravočasno odkritje morebitnih predrakavih ali rakavih sprememb, ko je zdravljenje ne le manj invazivno in manj obremenjujoče za obolelega, ampak tudi bistveno učinkovitejše. A tudi na tem področju v praksi še vedno prihaja do pomislekov, dilem in kratkih stikov.

Rak

»Slovenske deklice in dečki potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV!«

Kar 15 odstotkov vseh rakov, ki jih danes diagnosticirajo in zdravijo po vsem svetu, nastane kot posledica okužbe; med najbolj izpostavljenimi krivci za nastanek raka so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), z virusi hepatitisov B in C ter z bakterijo Helicobacter pylori. Za zdaj se je edino pred okužbami z virusi hepatitisa B in HPV mogoče zaščititi s cepljenjem. Zato v tem letu, ko je po zgledu razvitih držav tudi pri nas zaživela možnost zaščite dečkov pred okužbami s HPV, medicina poziva starše, naj svoje otroke – deklice (pri teh je možnost cepljenja v Sloveniji na voljo že deset let) in dečke, ki hodijo v šesti razred osnovne šole – zaščitijo pred raki, ki jih je danes po zaslugi cepljenja končno vendarle mogoče preprečiti v kar 90-odstotnem deležu.