Povsem razumljivo je, da tudi zaščito s cepljenjem, ki je v prenekaterem primeru priporočljiva v vseh starostnih obdobjih, spremljajo številne dileme, stiske in pomisleki, zato se je o tem smiselno pogovoriti – z nekom, ki vé, o čem govori, ko argumentirano razgrne in razčleni dokaze o varnosti in kakovosti tovrstne preventive pred okužbami, ki (lahko) povzročijo res huda obolenja. Za apriori zavračanje zaščite s cepljenjem pa je mogoče reči, da dokazuje zgolj ignoranco, saj po »zaslugi« takšnega razmišljanja marsikatero življenje prezgodaj ugasne.
Posameznik, ki se oziroma ko se odloča glede cepljenja, pa naj gre zanj ali za otroka, še vedno najbolj zaupa osebnemu zdravniku, naj bo to družinski zdravnik, ginekolog ali pa pediater. In kaj o izkušnjah na tem področju povedo zdravniki?
Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica, ZD Ljubljana:
»Pred potovanjem praktično nikogar (več) ne zanima, kakšna je sestava cepiva ...«
Ker na odločitev za cepljenje mnenje osebnega zdravnika vpliva najizraziteje, po prepričanju družinske zdravnice doc. dr. Nene Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana »zdravniki ne smemo bežati pred odgovornostjo. Moramo se zavedati svojega vpliva in pomagati pacientom pri odločanju glede priporočene, koristne, učinkovite in varne zaščite pred okužbami, saj imajo sicer te okužbe lahko hude, včasih nepopravljive posledice.«
Da je Slovenija, kar se tiče nasprotovanja cepljenju, posebna, je znano že dolgo; po pandemiji COVID-19 je takšno odzivanje postalo še bolj izstopajoče, pojavnost odklanjanja, ki pri nas že sicer ni rariteta, pa pogostejša.
To pa je, kot je prepričana Nena Kopčavar Guček, svojevrsten fenomen, zlasti če ga primerjamo z odnosom do cepljenja proti endemičnim boleznim, ki ga je obvezno treba opraviti pred potovanjem v določene predele sveta, sicer popotnik vstopa v te dežele nima dovoljenega. »Zanimivo je, da pred načrtovanim potovanjem praktično nikogar (več) ne zanima, kakšna je sestava cepiva, kakšni so lahko njegovi stranski učinki ... Vsa vprašanja odpadejo, pomembno je le cepljenje. In v tem smislu veliko pove tudi odziv ene od mojih pacientk, ki mi je med pandemijo dejala: 'Prosim, cepite me, pa čeprav s kačjim strupom, samo da bom spet lahko potovala!'.«
Zdravniki se moramo zavedati svojega vpliva in pomagati pacientom pri odločanju glede priporočene, koristne, učinkovite in varne zaščite pred okužbami, saj imajo sicer te okužbe lahko hude, včasih nepopravljive posledice.
Gregor Veninšek, internist, predstojnik Centra za geriatrično medicino, UKC Ljubljana:
»Cepljenje proti okužbam s pnevmokoki lahko prepreči približno polovico smrti zaradi invazivnih okužb«
S staranjem sposobnost imunskega sistema za spopadanje z okužbami slabi, zato so starejši okužbam izpostavljeni pogosteje, posledično pa se povečuje tudi verjetnost za prezgodnjo smrt – to je med drugim razvidno tudi iz podatkov, po katerih samo med sezono gripe lahko umre do 500 oseb več kot v drugih obdobjih leta; do večine zapletov in smrti pride pri starejših.
»Včasih je bilo takrat, ko je bilo objavljenih več 'part' kot sicer, jasno, da v državi razsaja gripa. Danes 'part', kakršnih smo bili vajeni nekoč, ni več, še vedno pa lahko spremljamo, kakšna je umrljivost v državi – in jasno je, da obdobje respiratornih okužb povzroči presežno umrljivost,« izpostavlja Gregor Veninšek, predstojnik Centra za geriatrično medicino Interne klinike ljubljanskega UKC, ki si želi, da bi se ljudje nasploh bolj zavedali ranljivosti starejših in nuje po boljši precepljenosti.
Ob tem nezavidljivo situacijo, ki ji botruje tudi prenizka precepljenost proti gripi in pnevmokokni pljučnici, ponazori še konkretneje: »Cepljenje proti gripi lahko prepolovi zbolevnost, posledično se skoraj za tretjino zmanjša obremenjenost urgence, predvsem pa se močno zmanjšajo zapleti in težji poteki bolezni. Cepljenje proti okužbam s pnevmokoki lahko prepreči ne le vsako deseto hospitalizacijo, ampak tudi približno polovico smrti zaradi invazivnih okužb – pri čemer je med starejšimi od 75 let invazivna okužba s pnevmokokom za skoraj tretjino obolelih usodna.«
Znano je, da so pri starejših bolezni srca in žilja pogoste – prav pri cepljenju proti gripi pa so, kot dodaja Gregor Veninšek, dokazali, da vpliva tudi na zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni.
»Več ko se nas bo odločilo za cepljenje, bolje jo bo 'odnesla' skupnost. Zapleti po cepljenju so izjemno redki, predvsem pa so blagi – v primerjavi s stotinami tistih, ki bodo trpeli in morda tudi umrli, če precepljenost ne bo dobra. Vemo, da bo vsako leto zaradi gripe zbolelo več 100.000 ljudi, predvsem starejših, ki jih bolezen lahko poleže v posteljo začasno ali za vedno, lahko pa povzroči njihovo smrt. Zato bi bilo res zelo dobro, če bi se za tovrstno zaščito odločilo vsaj čim več prebivalcev, starejših od 65 let, ki se nemalokrat soočajo tudi z multimorbidnostjo oziroma imajo več kroničnih obolenj,« svetuje predstojnik Centra za geriatrično medicino.
Več ko se nas bo odločilo za cepljenje, bolje jo bo 'odnesla' skupnost. Zapleti po cepljenju so izjemno redki, predvsem pa so blagi – v primerjavi s stotinami tistih, ki bodo trpeli in morda tudi umrli, če precepljenost ne bo dobra.
Dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja, nacionalna koordinatorica programa cepljenja, Center za nalezljive bolezni, NIJZ:
»Po zaslugi zaščite s cepljenjem se pri nas ne pojavljajo več otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe z bakterijo Haemophilus influenzae B«
Zadnje leto se je za cepljenje proti gripi odločilo 42.000 prebivalcev več kot leto prej, »toda precepljenost je v primerjavi z zahodnoevropskimi državami še vedno nizka, manj kot 10-odstotna. Ne smemo pozabiti, da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami v vseh življenjskih obdobjih. Kar se tiče precepljenosti, je ta v Sloveniji dokaj dobra pri cepljenjih, ki so za otroke obvezna, slabša pri cepljenjih, ki so za otroke priporočena, medtem ko je pri odraslih slaba, čeprav vemo, da cepljenje ščiti vse generacije,« poudarja epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek, koordinatorica programa cepljenja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Ob tem spomni, da ima nacionalni program cepljenja, ki se sčasoma dopolnjuje, v Sloveniji že dolgo tradicijo, kajti številna cepljenja, predvsem za otroke, so pri nas dobila domicil že v 60. letih prejšnjega stoletja.
Tako je dolgoletno sistematično prakticiranje zaščite s cepljenjem omogočilo, da se tudi pri nas določene nalezljive bolezni ne pojavljajo več; to velja za otroško paralizo, davico, rdečke, mumps in okužbe z bakterijo Hemofilus influence tipa B (HiB). Med tistimi nalezljivimi boleznimi, ki niso izkoreninjene, ampak se pojavljajo res redko, so posamični primeri ošpic ter tetanus; ta se pojavlja pri starejših odraslih, ki niso prejeli zaščite s cepljenjem.
Sicer pa je od letos cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je za določene skupine prebivalstva krito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), brezplačno za še dve generaciji, kar pomeni, da je strošek tega cepljenja krit za vse, rojene med letoma 1970 in 1983, medtem ko je tovrstna zaščita ostalim na voljo kot samoplačniška storitev.
Od jeseni pa bo za dojenčke do šestega meseca starosti po novem na voljo tudi zaščita pred okužbami z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi.
Dr. Marta Grgič Vitek še pojasni, da se je precepljenost nosečnic, v sklopu katere zaščito prejmeta dva – nosečnica in otrok – začela izboljševati, medtem ko priporočeno cepljenje proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo številne okužbe in šest različnih rakov, še vedno dosega prenizke deleže, čeprav je dokazano varno in učinkovito.
V Sloveniji je precepljenost dokaj dobra pri cepljenjih, ki so za otroke obvezna, slabša pri cepljenjih, ki so za otroke priporočena, medtem ko je pri odraslih slaba, čeprav vemo, da cepljenje ščiti vse generacije
Izr. prof. dr. Miha Lučovnik, ginekolog, Oddelek za intenzivno perinatalno medicino, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana:
»S cepljenjem nosečnice tudi dojenček prejme učinkovito zaščito, ki deluje v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv in ko še ne more biti cepljen«
Zakaj je zaščita s cepljenjem med nosečnostjo tako zelo pomembna? »Zato, ker s cepljenjem v nosečnosti zmanjšamo zbolevnost tako nosečnice kot otroka, ko se ta rodi. Na ta način namreč dojenček prejme učinkovito zaščito, ki deluje v prvih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv in ko še ne more biti cepljen,« pojasnjuje vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino Ginekološke klinike ljubljanskega UKC izr. prof. dr. Miha Lučovnik.
Med cepljenji, ki so priporočena za nosečnice, so cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu.
»Ta cepljenja so varna in učinkovita. Po prejetju cepiva nosečnica razvije protitelesa, ki se prek posteljice, kasneje pa tudi med dojenjem prenašajo na otroka in ga zaščitijo pred okužbami, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, ki pri dojenčkih lahko povzročijo hude zaplete, medtem ko pri nosečnicah to cepljenje preprečuje zaplete pri prebolevanju bolezni in celo umrljivost,« opozarja ginekolog ter dodaja, da so cepiva, ki jih prejme nosečnica, »neživa in kot taka nikakor ne morejo povzročiti okužbe ali poškodbe pri plodu, neželeni učinki, ki jih občuti nosečnica, pa so, kadar pride do njih, blagi in hitro izzvenijo.«
Po prejetju cepiva nosečnica razvije protitelesa, ki se prek posteljice, kasneje pa tudi med dojenjem prenašajo na otroka in ga zaščitijo pred okužbami, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, ki pri dojenčkih lahko povzročijo hude zaplete, medtem ko pri nosečnicah to cepljenje preprečuje zaplete pri prebolevanju bolezni in celo umrljivost.
Alenka Rus, pediatrinja, ZD Ljubljana:
»Cepljenje bi moralo biti standard – in ne privilegij! – za otroke prav povsod po svetu«
Cepljenje majhnih otrok in dojenčkov je pomemben del preventivne dejavnosti v našem okolju, je trdno prepričana pediatrinja Alenka Rus iz ZD Ljubljana, ki ob tem dodaja: »Najmlajši so dovzetnejši za okužbe in za težji potek bolezni. Z zaščito, ki jo dobijo prek mamice, otrokov imunski sistem na zelo prefinjen način naučimo prepoznati okužbo in se odzvati nanjo.«
»Včasih je bilo cepljenje otrok obvezno in ljudje se niso spraševali o njegovih koristih – v zadnjih letih pa so pred cepljenji pogosto prisotna oklevanja in tudi skrb, ki je med drugim posledica poplave zelo raznolikih informacij. Starši nujno potrebujejo pravo informacijo, podprto z znanstvenimi dokazi in izkustvi, ki jih prinaša dolgoletna praksa.«
Zato Alenka Rus poudarja, da pediatri razumejo skrbi, dvome in oklevanja staršev – in jim želijo posredovati nedvoumne in resnične informacije o tem, da cepljenje, namenjeno otrokom, ostaja ena izmed najvarnejših in najučinkovitejših zaščit pred okužbami. In zaradi tega bi, kot je prepričana pediatrinja, »cepljenje moralo biti standard – in ne privilegij! – za otroke prav povsod po svetu.«
Včasih je bilo cepljenje otrok obvezno in ljudje se niso spraševali o njegovih koristih – v zadnjih letih pa so pred cepljenji pogosto prisotna oklevanja in tudi skrb, ki je med drugim posledica poplave zelo raznolikih informacij. Starši nujno potrebujejo pravo informacijo, podprto z znanstvenimi dokazi in izkustvi, ki jih prinaša dolgoletna praksa.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
