Dobro je vedeti

Klop, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je bistveno večji od navadnega klopa, izjemno hiter, na gostitelja pa ne čaka, ampak ga lovi – v zadnjih letih tudi pri nas, med drugim v bližini Kraškega roba

Gozdovi in obronki gozdov, travniki in igrišča, parki in domači vrtovi klopom zagotavljajo idealna skrivališča in odskočišča, ki jim omogočajo dostop do gostitelja, naj bo to žival ali človek, in njegove krvi, ki jo potrebujejo za nadaljnji razvoj. Z vbodom klop pride do krvi; to potrebuje za prehod v naslednjo razvojno fazo, mimogrede pa lahko na človeka prenese okužbo s klopnim meningoencefalitisom ali z lymsko oziroma lajmsko boreliozo. Danes je tudi v javnosti o klopih in zaščiti pred njimi znanega veliko, vendar očitno še vedno ne dovolj, da bi se vsakomur, ki želi čim pogosteje uživati v naravi ali na domačem vrtu, zdelo vredno poskrbeti za zaščito pred temi zajedavci.

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis in lymska oziroma lajmska borelioza: pred odhodom v naravo se zaščitite, da vam vbod okuženega klopa ne ohromi življenja

Čeprav se je ozračje šele nedavno opazneje otoplilo in spodbudilo naravo, da nas razveseljuje s svojo vse bolj cvetočo podobo, so klopi aktivni že kar nekaj časa, pravzaprav že od takrat, ko so zunanje temperature ponovno presegle šest stopinj Celzija. Kot vse kaže, bo tudi letos teh malih prenašalcev dveh hudih bolezni – klopnega meningoencefalitisa in lymske oziroma lajmske borelioze – veliko, zato tako infektologi kot epidemiologi in biologi opozarjajo na pomen ustrezne zaščite. Pred posledicami okužbe, ki povzroči klopni meningoencefalitis, se je mogoče zaščititi s cepljenjem, medtem ko za lymsko boreliozo tovrstne zaščite ni, zato je nadvse pomembna čim zgodnejša prepoznava znakov okužbe in čimprejšnji začetek zdravljenja z antibiotiki. Predvsem pa velja upoštevati nasvete o zaščiti z oblačili in uporabi repelentov, ki jih nanesemo na obleko, ne neposredno na kožo – pa tudi o natančnem pregledu kože, ko se vrnemo z izleta ali ko prenehamo z delom v gozdu ali »zgolj« na domačem vrtu.

Presejalni programi

Med dekleti, ki so bila proti HPV cepljena v osnovni šoli, se je zbolevnost za predrakavimi spremembami prepolovila

Rak materničnega vratu (RMV) je sicer še vedno četrti najpogostejši rak žensk, ki zaseda tudi četrto mesto med vzroki za prezgodnje umiranje, a kljub tej statistiki je spodbuden podatek, da se pri nas zbolevnost za tem rakom močno zmanjšuje – po zaslugi presejalnega programa Zora, v sklopu katerega odkrijejo in pozdravijo številne predrakave spremembe, pa tudi že na račun cepljenja proti okužbam s tistimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV), ki spadajo med najpogostejše povzročitelje tega in še petih drugih rakov. V sklopu evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu je dosežke in izzive na tem področju podrobneje predstavila doc. dr. Urška Ivanuš, vodja programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju sprememb na materničnem vratu.

Respiratorne okužbe, gripa

Kroženje virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal, je še vedno intenzivno. Kako ohraniti zdravje?

Da je sezona akutnih okužb dihal, ki so prepoznavne spremljevalke jesensko-zimskega obdobja, še vedno aktualna, je opazno in slišno. Še vedno tako rekoč na vsakem koraku srečujemo mnoge, ki kljub močnemu prehladu, slabemu počutju, kašlju in povišani temperaturi ostajajo »aktivni in družabni«, čeprav to ni priporočljivo – zaradi možnosti prenosa okužb, ki pri sicer zdravem ne povzročijo posebnih težav, medtem ko so pri starejšemu človeku, nekomu s kronično boleznijo ali pri imunsko šibkemu malčku posledice lahko bistveno resnejše, včasih celo usodne. Zagotovo pa je spodbudno, da se je pojavnost gripe že začela zmanjševati.

Preventiva

Zakaj velja gripo in druge akutne okužbe dihal čim odločneje postaviti pred »zaprta vrata«

Čeprav so med slovenstvom zadržki do cepljenja skorajda pregovorno zakoreninjeni, se je v tej sezoni za tovrstno zaščito pred gripo odločilo že toliko prebivalcev, da je bilo v mesecu dni od začetka cepljenja porabljenih vseh 170.000 odmerkov, predvidenih za to sezono. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je dodatnih 20.000 odmerkov že začel razpošiljati izvajalcem cepljenja, pri katerih so pacienti, ki cepiva še niso prejeli, izrazili željo, da bi gripo tokrat postavili pred »zaprta vrata«.

Rak

Humani papiloma virusi povzročajo najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih posameznikov

Po zaslugi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb pa tudi preprečevanja okužb s humanimi papiloma virusi (HPV), ki so najpogostejši povzročitelj raka materničnega vratu, je nekoč drugi najpogostejši rak pri ženskah postal redko obolenje. Rak materničnega vratu je iz obolenja s slabo prognozo, marsikdaj odkritega prepozno, da bi bilo zdravljenje lahko uspešno, tako danes postal edino onkološko obolenje, katerega pojavnost bi bilo mogoče povsem preprečiti.

Respiratorne okužbe, gripa

Vse več nosečnic in njihovih bližnjih razume, zakaj morajo v času gripe in drugih respiratornih okužb s cepljenjem poskrbeti za zaščito novorojenčkov oziroma dojenčkov – pa tudi sebe

»Vsaki moji nosečnici že med prvim pregledom svetujem tri cepljenja: proti gripi, respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) in oslovskemu kašlju. Med nosečnostjo je namreč imunski sistem nosečnice spremenjen, da se plod lahko razvije; nosečnice se zavedajo, da v tem obdobju njihovo telo deluje drugače in vedo, da so odgovorne tudi za otroka, ne le zase. Edini način, s katerim lahko preprečimo, da nosečnica zboli, je cepljenje, s katerim dosežemo dvojni učinek, saj poleg nosečnice zaščitimo tudi novorojenčka. Protitelesa, ki jih ustvari telo nosečnice, se najprej prek posteljice prenesejo na plod, kasneje pa z dojenjem na dojenčka ter ga zaščitijo, kar je zelo pomembno, kajti imunski sistem dojenčkov je v prvih mesecih šibek, zato je potek bolezni, če zbolijo, težji,« v času, ko se začenja izrazito širjenje respiratornih okužb in ko je pravšnji čas za čim celovitejšo zaščito, poudarja specialistka ginekologije in porodništva prof. dr. Nataša Tul Mandič iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

Cepljenje

Zakaj (naj) se vse več nosečnic odloči za zaščito s cepljenjem proti RSV?

Približuje se sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ki so najpogostejši povzročitelj virusnih okužb pri otrocih, pogost razlog za nastanek akutnega bronhiolitisa in posledično za hospitalizacijo malčkov, mlajših od enega leta. Od lanske jeseni pa se tudi pri nas, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, nosečnice lahko odločijo za cepljenje proti RSV; tako ne zaščitijo le sebe, ampak zaščita prek posteljice preide na plod in kasneje na novorojenčka oziroma dojenčka, ki jo ta ohranja v prvih mesecih življenja, ko je najbolj občutljiv.

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis: »Pri nekaterih, ki zbolijo po vbodu okuženega klopa, so posledice grozljive«

Ste vedeli, da je Slovenija na evropskem zemljevidu med državami z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME), posledično pa tudi z eno najvišjih zbolevnosti za to virusno boleznijo možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema oziroma osrednjega živčevja? Bolezen povzroči virus klopnega meningoencefalitisa, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa, do okužbe pa lahko pride tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka živine, okužene s KME. To bolezen pri nas vsako leto diagnosticirajo pri (v povprečju) več kot sto posameznikih, posledice prebolevanja okužbe pa se, zlasti pri starejših, lahko od trajnih posledic (motnje ravnotežja, slabši spomin, motnje govora, slabši sluh ali pareze) stopnjujejo vse do pojava paralize. Če pride do ohromitve dihal, je človek do konca življenja odvisen od umetnega predihavanja.

Rak

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

Najstarejši od presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, ki navzven še ne kažejo prav nobenih prepoznavnih znakov, zato so bistveno laže in bolje ozdravljivi, je program Zora. In 22-letna inventura delovanja programa, v sklopu katerega pri navidezno zdravih ženskah odkrijejo raka materničnega vratu (RMV), je danes res spodbudna. Pojavnost tega raka, ki se na globalni ravni med najpogostejšimi raki pri ženskah uvršča na četrto mesto, se je namreč pri nas od uvedbe programa Zora do danes prepolovila, bolezen je odkrita v bistveno zgodnejših fazah, zmanjšala se je tudi umrljivost zaradi te bolezni. Slovenija je tako med državami, ki se pospešeno približujejo izkoreninjenju raka materničnega vratu, ki nastane kot posledica okužb s humanimi papiloma virusi (HPV).