Ste vedeli, da v Sloveniji živi 16 vrst klopov, med katerimi je najpogostejši gozdni oziroma navadni klop? Kakšna bo letos »sezona klopov« in kaj to pomeni v Sloveniji, kjer je pojavnost klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymske (lajmske) borelioze največja? Kakšne so možnosti zdravljenja in kolikšna je možnost popolne ozdravitve? Zakaj je odzivnost na zaščito s cepljenjem proti KME, ki človeka lahko obvaruje pred res hudimi zapleti, pri nas tako majhna?
O izzivih na tem področju, ki jih prinašajo predvsem zapleti pri prebolevanju klopnega meningoencefalitisa in lymske (lajmske) borelioze, so podrobneje spregovorile biologinja Prirodoslovnega muzeja Tea Knapič, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC dr. Petra Bogovič ter epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Marta Grgič Vitek.
Tea Knapič, biologinja: »Klop za razvoj v vsako naslednjo fazo potrebuje kri – okužbo dobi od drugih živali, z vbodom in sesanjem krvi pa jo prenese na človeka«
Biologinja Tea Knapič, ki sicer dela v Prirodoslovnem muzeju, veliko časa prebije na terenu – trenutno v sklopu izvajanja programa Nadzor prenašalcev vektorskih bolezni. Gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus) je, kot pojasnjuje Tea Knapič, tako zelo razširjen po zaslugi res širokega spektra gostiteljev, od gozdnih do domačih živali in človeka. Ker so se zunanje temperature že precej zvišale, je po njeni oceni pri nas že mogoče potrditi precejšnjo aktivnost klopov, ki je izrazito pogojena tudi s prisotnostjo vlage.
Prav zaradi tega se dejavnost gozdnih klopov, ki na gostitelja prežijo na vegetaciji – in to ne zgolj na nizki podrasti, ampak vse do višine dimelj –, v poletni suši in vročini zmanjša, vendar se znova poveča v jesenskem obdobju. V času, ko so zunanje temperature nižje in je v ozračju veliko vlage, se tveganje za stik s klopi, ki v človeku pogosto najdejo najprimernejšo »žrtev«, pomembno poveča.
»Klop za razvoj v vsako naslednjo fazo potrebuje kri; okužbo dobi od drugih živali, nakar jo z vbodom in sesanjem krvi prenese na človeka,« pojasnjuje Tea Knapič, ki se je tudi sama odločila za zaščito s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu. Ker so klopi že aktivni praktično po vsej Sloveniji, razen v višjih legah oziroma v pogorju Gorenjske in Koroške, svetuje, da si takrat, ko se odpravimo v naravo – tako naredi tudi sama – nadenemo svetla oblačila z dolgimi hlačnicami in dolgimi rokavi, obutev naj bo visoka; sama za še učinkovitejšo preprečevanje dostopa klopom do kože nogavice potegne čez hlačnice, bluzo oziroma majico si zatlači za pas ... Kar se tiče nanašanja repelentov, pa svetuje, da jih popršimo po oblačilih, saj se tako izognemo kopičenju snovi, ki jih vsebujejo spreji proti klopom (in tudi drugemu mrčesu), v telesu.
Predvsem pa se je, ko pridemo domov, treba preobleči, se stuširati in pregledati kožo, da vidimo, ali je morda klopa (ali več njih) treba odstraniti. Po odstranitvi je mesto vboda treba opazovati in se, če se koža okoli njega začne spreminjati, takoj odpraviti k osebnemu zdravniku, kot poudarjajo vse tri strokovnjakinje. Zakaj je to tako pomembno? Ker le tako lahko preprečimo nastanek zapletov, ki nastanejo kot posledica okužbe.
Ker so se zunanje temperature že precej zvišale, je pri nas že mogoče potrditi precejšnjo aktivnost klopov, ki je izrazito pogojena tudi s prisotnostjo vlage.
Dr. Petra Bogovič, infektologinja: »Glavobol, težave s spominom in koncentracijo ali (o)hromitev lahko ostanejo prisotne leto ali dlje, lahko pa tudi za vedno«
Kot pojasnjuje infektologinja dr. Petra Bogovič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, v kateri zdravijo dve tretjini bolnikov, ki v Sloveniji zbolijo za klopnim meningoencefalitisom, bolezen pri več kot polovici obolelih poteka v dveh fazah.
»V prvi fazi se bolezen kaže s povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabšim počutjem, splošno utrujenostjo, prisotne so lahko tudi bolečine v sklepih. Ti znaki po nekaj dneh izzvenijo, nakar se bolezen vrne, tokrat v težji obliki: poleg povišane telesne temperature in izrazitejšega glavobola oboleli pogosto bruhajo, nekaterim od njih se začnejo tresti roke, pojavi se zaspanost, lahko tudi nezavest, težave s spominom in razmišljanjem, pri 5- do 10-odstotnem deležu bolnikov s KME pa se lahko pojavi tudi (o)hromitev mišic, ki je nemalokrat ni mogoče pozdraviti,« poudarja infektologinja.
Ob tem izpostavi, da bolezen pušča tudi dolgotrajne posledice, ki lahko ostanejo prisotne leto dni ali dlje, lahko pa tudi vse življenje, »najsi gre za glavobol, težave s spominom in koncentracijo ali (o)hromitev, kar izrazito vpliva na kakovost življenja obolelega.« In čeprav pri več kot polovici vseh, ki zbolijo za klopnim meningoencefalitisom, dosežejo popolno ozdravitev, pa je okužba za 0,5- do 2-odstotni delež obolelih usodna.
O svoji (pre)izkušnji, ki jo je doživel po okužbi s KME, je spregovoril tudi Janez Zobec, ki je klopa dobil pred več kot dvema desetletjema, med sprehodom v gozdu. »Potem sem tako hudo zbolel, da sem bil nekaj časa, ker so mi začeli slabeti tudi srce in pljuča, v kritičnem stanju, tako rekoč na meji, da bi padel v komo,« pove. Opomogel si je šele po štiri mesece trajajoči rehabilitaciji v sklopu Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča – potem je bil spet sposoben samostojno opravljati vsakodnevne aktivnosti, medtem ko so zaradi še vedno prisotne ohromitve težave z desno stranjo telesa postale življenjska stalnica.
Pri 5- do 10-odstotnem deležu bolnikov s KME se lahko pojavi tudi (o)hromitev mišic, ki je nemalokrat ni mogoče pozdraviti.
Lymska (lajmska) borelioza: od spiralastega izpuščaja na koži do nevroborelioze
Lymska (lajmska) borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo v našem okolju prenašajo klopi; zaščita s cepljenjem za to bakterijsko obolenje, ki ga povzročajo bakterije iz družine spirohet, ne obstaja. »Imamo pa na voljo učinkovite antibiotike, pri čemer je, seveda, pomembno, da značilne bolezenske znake – ti se pojavijo v 95 odstotkih primerov – čim prej prepoznamo in ukrepamo ter tako poskrbimo za pravočasni začetek zdravljenja. Najpogosteje se pojavi izpuščaj na koži. Naslednja oblika pa je lajmska nevroborelioza, ki se kaže kot glavobol in kot pasaste, žgoče bolečine, ki se praviloma pojavljajo ponoči,« poudarja dr. Petra Bogovič.
Inkubacijska doba za prvo fazo lajmske borelioze traja od treh dni do dobrega meseca, pri čemer je vse prej kot zanemarljiv podatek, da se druga in tretja faza lymske borelioze lahko pojavita šele po nekaj mesecih ali celo letih.
V prvi fazi bolezni se na koži pojavijo specifične spremembe v obliki neboleče rdečine, ki se počasi širi, na sredi bledi in sčasoma dobi obliko kolobarja. Takšna sprememba se lahko pojavi samo na enem mestu, okoli klopovega vboda – lahko pa se jih pojavi več, na različnih mestih po telesu. V nekaterih primerih kljub okužbi do takšnih sprememb ne pride.
Pomembni sta tudi druga in tretja faza te bolezni, pri katerih se z zamikom, ki ga marsikdo sploh ne pripiše več posledicam okužbe z lymsko boreliozo, lahko pojavi prizadetost različnih organov in organskih sistemov: kože, sklepov, živčevja, mišic, srca, oči.
Če se zdravljenje začne v zgodnji fazi bolezni, je praviloma zelo učinkovito.
Pri lymski boreliozi sta pomembni tudi druga in tretja faza bolezni, pri katerih se z zamikom, ki ga marsikdo sploh ne pripiše več posledicam okužbe z lajmsko boreliozo, lahko pojavi prizadetost različnih organov in organskih sistemov: kože, sklepov, živčevja, mišic, srca, oči.
Dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja: »Zaščita s cepljenjem proti KME je res smiselna in priporočljiva za vse, tudi za otroke, starejše od enega leta«
Kljub temu, da Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa in lajmske borelioze, odločanje za zaščito s cepljenjem proti KME še vedno ne dosega priporočljive odzivnosti. Proti klopnemu meningoencefalitisu se redno cepi približno 8-odstotni delež prebivalstva – pri čemer tudi generacije, pri katerih stroška cepljenja ne krije posameznik, ampak obvezno zdravstveno zavarovanje, ne dosegajo višje precepljenosti.
Ob tem predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in nacionalna koordinatorica cepljenja dr. Marta Grgič Vitek poudarja, da pri nas za KME v povprečju zboli približno 100 oseb, nekaterim od njih ostanejo posledice v obliki trajne invalidnosti, medtem ko je breme lymske borelioze bistveno večje, saj v enakem obdobju zboli kar (v povprečju) 4500 oseb.
Slovenija je torej endemsko področje tako za lajmsko boreliozo kot za klopni meningoencefalitis, vendar je pogostost teh obolenj na različnih območjih države raznolika. Do okužb s klopnim meningoencefalitisom najpogosteje prihaja na Gorenjskem, Koroškem, v ljubljanski regiji pa tudi na Notranjskem, medtem ko je zbolevnost za lymsko boreliozo, ki jo povzroči vbod okuženega klopa, najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. V goriški regiji, denimo, je pojavnost klopnega meningoencefalitisa najmanjša, pojavnost lymske borelioze pa največja.
»Zaščita s cepljenjem proti KME je res smiselna in priporočljiva za vse, tudi za otroke, starejše od enega leta,« poudarja dr. Marta Grgič Vitek. O tem pojasni, da je prvo cepljenje priporočljivo opraviti pred začetkom aktivnosti klopov; drugi odmerek prvemu sledi čez en mesec, tretji odmerek pa pride na vrsto čez (najprej) pet mesecev oziroma (najkasneje) 12 mesecev. Sledijo poživitveni odmerki: prvi po treh letih, pozneje na pet let. V nemalo državah se odločajo, da bi razmik med poživitvenimi odmerki podaljšali na deset let, kajti tam, kjer so tovrstno prakso že uvedli, ni prišlo do opaznega porasta bolezni.
Prvo cepljenje je priporočljivo opraviti pred začetkom aktivnosti klopov; drugi odmerek prvemu sledi čez en mesec, tretji odmerek pa pride na vrsto čez (najprej) pet mesecev oziroma (najkasneje) 12 mesecev. Sledijo poživitveni odmerki: prvi po treh letih, pozneje na pet let.
Pri nas je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu samoplačniško – razen za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto, za otroke, rojene leta 2016 in kasneje, pa tudi za odrasle, rojene med letoma 1970 in 1981. NIJZ je sicer predlagal, da bi v program cepljenja za leto 2026 možnost cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omogočili še rojenim v letih 1982 in 1983, vendar novi program cepljenja še ni bil potrjen.
Obvezno zdravstveno zavarovanje tistim, ki so vključeni v program cepljenja, krije strošek treh odmerkov, bodisi osnovnih bodisi poživitvenih.
Simbolične fotografije: iStock; portreti: prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
