Ali ločite čemaž od šmarnice, bele čmerike in jesenskega podleska?

Ali ločite čemaž od šmarnice, bele čmerike in jesenskega podleska?

V resnici ni lepšega, kot združiti prijetno s koristnim in se pri pohajkovanju v naravi, po gorah in dolinah ne le naužiti svežega zraka, si odpočiti oči na neprecenljivih malenkostih, ki lepšajo naše bivanje na tem planetu ter z aktivnostjo poskrbeti za dobro počutje in zdravje, ampak istočasno poskrbeti tudi za brbončice. Z nabiranjem gozdnih sadežev, svežih poganjkov in vršičkov, koristnih zelišč, divjih rastlin, s katerimi pri kuhi lahko dodamo piko na i gastronomskim specialitetam, istočasno pa poskrbimo tudi za zdravje. Ena takih rastlin, koristnih, okusnih in zdravih, je čemaž. Na osončenih predelih gozdov in gozdnih obronkov, celo na Gorenjskem, je letos začel poganjati že v začetku marca – nabirali pa ga bomo lahko še do pozne pomladi. Vendar obstaja resno vprašanje: ali čemaž poznate dovolj dobro, da bi ga nabirali sami?

Ali ločite čemaž od šmarnice, bele čmerike in jesenskega podleska?
Čemaž, znan po številnih blagodejnih učinkih na zdravje, po antibakterijskem, antiseptičnem in antibiotičnem delovanju, se zdi kot izjemno darilo narave; uporabnost vseh delov te rastline v prehrani je tako rekoč vsestranska. Za zalogo v medčasju med eno in drugo sezono čemaža je mogoče poskrbeti bodisi s sušenjem listov, ki jih je potem treba zmleti v prah, z zmrzovanjem sveže rastline ali s pripravo čemaževega pesta za dolgo trajajočo in res okusno domačo ozimnico. Ta divja rastlina, znana tudi kot kačji lek oziroma kot divji, medvedji ali gozdni česen, je trajnica, ki jo lahko brez večjih težav »udomačimo« in jo naselimo na domačem vrtu. Fotografije: Diana Zajec

Čemaž je zelo priljubljena užitna divja rastlina, ki spomladi dobesedno ozeleni gozdove in njihove obronke, rastišča te izjemno okusne, vsestransko uporabne in dobrodejne rastline, ki naravo prežamejo z zelo značilnim vonjem po česnu, pa so tako rekoč neizčrpna. Po vsakem dežju vzklijejo nove, mlade rastlinice, ki jih je treba, če jih želimo okusiti in preizkusiti njihovo učinkovanje na naše zdravje, res dobro poznati. Naj spomnimo, da je bila pred dobrim letom za zakonski par, ki je namesto čemaža nabral in zaužil strupeni jesenski podlesek, zamenjava usodna. 

Pri nabiranju divjih rastlin se absolutno velja držati preprostega pravila: divje rastline, namenjene uporabi v prehrani, nabirajte le, če jih res dobro poznate – ali pa v družbi dobrega poznavalca, ki vas lahko sproti uči prepoznave prave rastline in vsaj na začetku preveri, kaj ste nabrali, vas pri tem usmerja in vam svetuje. Pri nabiranju čemaža je treba najbolj paziti, da ga ne bi zamenjali s podobnimi divjimi rastlinami, ki ne le, da niso užitne, ampak so zelo strupene – na primer z jesenskim podleskom, s šmarnico ali z belo čmeriko.

Pri nabiranju čemaža je treba najbolj paziti, da ga ne bi zamenjali s podobnimi divjimi rastlinami, ki so zelo strupene – z jesenskim podleskom, s šmarnico ali z belo čmeriko.

Doc. dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, ki deluje v sklopu Interne klinike ljubljanskega UKC, vedno znova opozarja, kako podobne liste imajo čemaž, jesenski podlesek, bela čmerika ali šmarnica, »zato so zamenjave pogoste in, žal, lahko tudi usodne«.

Kot je dr. Brvar povedal za Zdravstveniportal.si, so v UKC Ljubljana od leta 2000 do danes zdravili 33 odraslih bolnikov, zastrupljenih z jesenskim podleskom, ki so ga ti zaužili v dobri veri, da so nabrali čemaž; za štiri je bila zmota usodna. V tem času je zdravljenje potrebovalo še 14 bolnikov, ki so čemaž zamenjali s strupeno čmeriko. 

33

odraslih, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom, so v UKC Ljubljana zdravili v obdobju od leta 2000 do danes 

4

bolniki so zamenjavo čemaža z jesenskim podleskom in posledično zastrupitev plačali z življenjem

14

odraslih se je v zadnjih 18 letih zastrupilo z belo čmeriko, ki so jo uživali v prepričanju, da imajo na krožniku čemaž

Velika razlika je, ali rastline, ki rastejo na travniku ali v gozdu, naberemo za v šopek ali za na krožnik. Če naberemo šmarnice, da krasijo naš dom v vazi, nam te lahko povzročijo težave v smislu glavobola ali solzenja – če pa liste šmarnice naberemo in pojemo v zmoti, da gre za čemaž, tvegamo zastrupitev. Klinična slika zastrupitve zaradi zaužitja šmarnice se kaže kot pekoča bolečina v ustih, bruhanje, slabost, driska, omotica; zastrupitev lahko povzroči tudi aritmijo.

Kako ločimo čemaž od šmarnice? Najprej po vonju. Čemaž ima zelo prepoznaven vonj – po česnu. Pri šmarnici na eni rastlini raste več listov, strupeni so vsi deli rastline; čemaž ima en sam list, užitna pa je cela rastlina, s čebulico, steblom in popki oziroma cvetovi vred. Rastlini med seboj ločimo tudi po cvetovih; ti so pri šmarnici vzdolž stebla nanizani eden za drugim, vsak je v obliki zvončka, medtem ko ima čemaž na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, sestavljen iz majhnih cvetkov.

Šmarnica (STRUPENA!)

Šmarnica

Pri šmarnici na eni rastlini raste več listov, strupeni so vsi deli rastline; čemaž ima en sam list, užitna pa je cela rastlina, s čebulico, steblom in popki oziroma cvetovi vred.

Rastlini med seboj ločimo tudi po cvetovih; ti so pri šmarnici vzdolž stebla nanizani eden za (nad) drugim, vsak je v obliki zvončka, medtem ko ima čemaž na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, sestavljen iz majhnih cvetkov.

  • Klinična slika zastrupitve zaradi zaužitja šmarnice se kaže kot pekoča bolečina v ustih, bruhanje, slabost, driska, omotica; zastrupitev lahko povzroči tudi aritmijo.
Šmarnica Šmarnica Šmarnica

Podobno je pri strupeni beli čmeriki – njeno rastje je sicer povsem drugačno kot pri čemažu, a do zamenjav kljub temu prihaja (znani so, denimo, tudi primeri zastrupitev s čmeriko, ki so jo nabiralci zamenjali s košutnikom in jo namočili v žganje). Simptomi po zaužitju bele čmerike (strupeni so vsi deli rastline) so bolečine v trebuhu, bruhanje, krvni tlak se zniža, pride do motenj srčnega ritma, zastrupitev je lahko tudi usodna.

Bela čmerika (STRUPENA!)

Bela čmerika

Rastje bele čmerike je sicer povsem drugačno kot pri čemažu, a do zamenjav kljub temu prihaja (znani so, denimo, tudi primeri zastrupitev s čmeriko, ki so jo nabiralci zamenjali s košutnikom in jo namočili v žganje).

  • Simptomi po zaužitju bele čmerike so bolečine v trebuhu, bruhanje, krvni tlak se zniža, pride do motenj srčnega ritma, zastrupitev je lahko tudi usodna.
Bela čmerika Bela čmerika Bela čmerika

In jesenski podlesek? Nabiralci in poznavalci čemaža dobro vedo, da se rastišča podleska, sicer ne tako na gosto posejana kot pri čemažu, pogosto »pokrivajo« s predeli, kjer raste čemaž, zato sta previdnost in umirjenost, brez nepotrebnega hitenja, ki človeka navsezadnje lahko stane življenja, pri nabiranju rastlin nujni. Obe rastlini imata podobne podolgovate liste; čemaž ima le enega, medtem ko jih ima podlesek (nekateri ga imenujejo tudi jesenski žafran) več, oviti so eden okoli drugega, so debelejši kot pri čemažu, bolj izrazito rebrasti in predvsem brez značilnega vonja po česnu.

Če bi, denimo, namesto čemaža nabrali in jedli jesenski podlesek, ki je zelo strupen, saj je zaradi močnega strupa kolhicina lahko smrtno nevaren že v majhnih odmerkih, bi se zastrupitev odvijala v več fazah.

V roku dveh do dvanajst ur človeku postane slabo, pojavijo se bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska. Kasneje, od 24 do 72 ur po jedi, zastrupitev povzroči okvare na srcu, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in na pljučih. Po štirih ali petih dneh se pri obolelem zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za nastanek okužb in krvavitev; dva ali tri tedne kasneje bolniku zaradi posledic zastrupitve izpadejo lasje. 

Jesenski podlesek (STRUPEN!)

Jesenski podlesek

Jesenski podlesek ima podobno kot čemaž podolgovate liste, vendar ima čemaž le enega, medtem ko jih ima podlesek (nekateri ga imenujejo tudi jesenski žafran) več, oviti so eden okoli drugega, so debelejši kot pri čemažu, bolj izrazito rebrasti in predvsem brez značilnega vonja po česnu. Jesenski podlesek je zelo strupen, saj je zaradi močnega strupa kolhicina lahko smrtno nevaren že v majhnih odmerkih.

  • Zastrupitev z jesenskim podleskom se odvija v več fazah. V roku dveh do dvanajst ur človeku postane slabo, pojavijo se bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska. Kasneje, od 24 do 72 ur po jedi, zastrupitev povzroči okvare na srcu, jetrih, ledvicah, trebušni slinavki in na pljučih. Po štirih ali petih dneh se pri obolelem zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za nastanek okužb in krvavitev; dva ali tri tedne kasneje bolniku zaradi posledic zastrupitve izpadejo lasje. Zastrupitev se lahko konča s smrtjo.
Jesenski podlesek Jesenski podlesek Jesenski podlesek

Kako torej čim prej prepoznati znake zastrupitve, če nekdo po pomoti nabere napačno rastlino in jo zaužije, kar lahko povzroči tudi smrt?

Če smo pri kuhi oziroma pripravi jedi uporabili divje rastline, v dobri veri, da gre za čemaž, je takoj, ko se oziroma če se pojavijo prebavne težave, treba pomisliti na možnost zastrupitve – in nemudoma poiskati strokovno pomoč. Nabrano rastlino oziroma njene dele je v takem primeru treba vedno prinesti s seboj k zdravniku, saj bo ukrepanje po prepoznavi rastline, ki je povzročila slabo počutje, bistveno lažje.

Obdobje, v katerem nabiramo čemaž – užitni so vsi deli, od listov, stebel, čebulic do popkov in cvetov –, je od marca do junija, vendar ga je v resnici, če poznate njegova rastišča, tudi na nekoliko višjih nadmorskih višinah, mogoče nabirati bistveno dlje, zlasti mlade poganjke, ki neutrudno odženejo po vsakem večjem deževju. 

Uživajte torej v nabiranju te izjemno koristne rastline. Če je ne poznate dovolj dobro, pa se pridružite poznavalcem ter tako združite prijetno s koristnim – in ostanite na varni strani.

Obdobje, v katerem nabiramo čemaž, je od marca do junija, vendar ga je v resnici, če poznate njegova rastišča, tudi na nekoliko višjih nadmorskih višinah, mogoče nabirati bistveno dlje, zlasti mlade poganjke, ki neutrudno odženejo po vsakem večjem deževju. 

Uživajte torej v nabiranju te izjemno koristne rastline. Če je ne poznate dovolj dobro, pa se pridružite poznavalcem ter tako združite prijetno s koristnim – in ostanite na varni strani.

Več fotografij iz različnih obdobij rasti čemaža si poglejte v spodnji galeriji.

Ćemaž Čemaž
Čemaž Čemaž
Čemaž Čemaž
Čemaž Čemaž
Čemaž Čemaž

Ali na spodnjih fotografijah najdete vsiljivce?

Čemaž in bela čmerika

Na fotografiji so tri strupene bele čmerike, obdane s čemažem. Zakaj taka fotografija? Zgodilo se je že, tudi pri nas, da se je nabiranje čemaža končalo s hudo zastrupitvijo – ker se je na krožniku zaradi slabega poznavanja znašla čmerika.


jesenski podlesek, obdan s čemažem

Jesenski podlesek, obdan s čemažem.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Zdravilni učinki čemaža

Čemaž oziroma gozdni česen ima številne dobrodejne učinke, po zaslugi učinkovin, ki med drugim znižujejo krvni tlak in (slabi) holesterol, na organizem delujejo razstrupljevalno, spodbujajo delovanje žlez, čistijo prebavno pot in dihalne poti ter med drugim učinkovito lajšajo simptome astme.

Danes je med nami vse več ljudi, ki uživajo oziroma uživamo v pripravi jedi tako s to ali katero koli drugo zdravo, divjo rastlino, ki je zrasla brez pomoči pesticidov in jo lahko damo na krožnik kot hrano, ki ni »prazna«, saj nima za seboj dolge transportno-skladiščne verige. 

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona