»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.

Zbiranje denarja za zdravljenje neobstoječega otroka ni nova izmišljija, s katero posamezniki brez morale in etike poskušajo na nepravni način pridobiti denar – spreminjajo se le pristopi. Od nekdanjega trkanja na vrata se je v sodobnejših časih fokus tovrstnih dejanj preselil na dobro obiskana družbena omrežja, kjer je bistveno laže skriti svojo identiteto, še zlasti, kadar ta prihaja s praktično neulovljivih strežnikov v tujini. Da je na spletu z izmišljenimi profili in lažnimi podatki veliko lažje uiti kazenski odgovornosti, že dolgo vedo tudi neizsledljivi oglaševalci izdelkov, ki te nepreverjene, nemalokrat tudi nevarne produkte na družbenih omrežjih še vedno z lahkoto prodajajo kot »izjemno učinkovita zdravila za neozdravljive bolezni«, čeprav gre v resnici za ništrc, ki zagotovo ne pomaga, zaradi nepreverjenih učinkovin pa lahko še dodatno škodi. Splet je že dolgo preplavljen s takimi pristopi. Najhuje pa je, ker so tovrstni goljufi ugotovili, da smo Slovenci, ki že pregovorno radi pomagamo, še posebno občutljivi, ko gre za zdravje in dobro najmlajših – in to so, kot potrjuje tudi zadnji tovrstni primer, spletni goljufi pripravljeni brez zadržkov izkoristiti.

Po številu presaditev srca na milijon prebivalcev je Slovenija dolga leta ohranjala primat na svetovni ravni. V zadnjem obdobju so številke resda nekoliko zanihale, vendar transplantacijska dejavnost, ki se pri nas odvija pod okriljem zavoda Slovenija-transplant, izvaja pa v UKC Ljubljana, na globalni ravni še vedno vztraja v vrhu, vsaj kar se tiče presaditev srca. Zato se je v sklopu obeležitve skorajšnje 500. presaditve srca multidisciplinarna stroka, ki vzdržuje, usklajuje in nadgrajuje to izjemno kompleksno in sofisticirano dejavnost, odločila za simbolično gesto, ki je izzvenela kot hommage v začetku leta preminulemu prof. dr. Bojanu Vrtovcu, zaslužnemu za vzpostavitev in dolgoletno vodenje Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca.

Naj v kontekstu obširne teme o neplodnosti, vzrokih zanjo in možnostih zdravljenja najprej naredimo korak onkraj pretežno medicinskih poudarkov in spomnimo na zaplete, ki jih je pred nekaj leti povzročilo napačno ravnanje pri preprečevanju in zdravljenju varoze, zajedalske bolezni, ki prizadene čebelje družine. Nekateri čebelarji so takrat ravnali onkraj dopustnega, saj so za zdravljenje čebel uporabili prepovedane strupene snovi, ki zdravju človeka lahko škodijo že v majhnih količinah – med drugim so uporabili pesticid klorfenvinfos in insekticid amitraz, ki kot hormonska motilca lahko povzročita številna obolenja, razvojne motnje pri otrocih pa tudi neplodnost. Takih strupenih snovi v hrani, vodi in okolju že dolgo ne bi smelo več biti – a se tamkaj še vedno znajdejo, pogosto, pravzaprav pogosteje, kot se tega zavedamo. Taki skriti dejavniki pa so lahko razlog za neplodnost, ki danes med pari, ki si želijo otroka, ni redek pojav. Razlogi so različni, nikakor enoznačni – vsekakor pa je dobro poznati ključne momente, ki vplivajo na plodnost oziroma neplodnost.