Čeprav pri nesrečah z električnimi skiroji velika večina poškodb ni usodnih, je skrb za večjo varnost nujna. V resnici bi morala biti samoumevna. Nedavno sem, med hojo po pločniku ob Slovenski ulici, sredi Ljubljane imela bližnje srečanje z najstnico, ki je na e-skiroju (brez čelade) tako pridrvela okoli vogala, da je imela izjemno srečo, da je sploh zvozila ovinek in se le s težavo izognila najbližjim pešcem – med drugim tudi zato, ker je imela oči uprte v ekran mobilnega telefona. Pešci v bližini so bili verjetno zadnja stvar na svetu, ki jo je zanimala. In takih primerov je ogromno – njihovi epilogi pa so zelo raznoliki. Samo v UKC Ljubljana so lani obravnavali 661 oseb, poškodovanih zaradi nepravilne uporabe električnega skiroja. V prvih sedmih mesecih tega leta je bilo takih primerov že 352 – več kot polovica poškodovanih (200) je bilo mladoletnih; v istem obdobju so v UKC Maribor obravnavali 111 poškodovanih skiroistov, med katerimi jih je bilo 60 mlajših od 18 let.
Zato je zdravniška zbornica skupaj z URI Soča, UKC Ljubljana in policijo želela spodbuditi skrb za varnejšo uporabo električnih skirojev in s tem tudi za večjo varnost vseh udeležencev v prometu – predvsem pa spomniti starše, naj z nakupom tovrstnega prevoznega sredstva otroku predajo tudi védenje o njegovi pravilni uporabi, pri kateri je nošenje zaščitne čelade obvezno, hitrost pa ne sme biti večja od 25 kilometrov na uro. Prakse, ko prodajalci že ob nakupu e-skirojev ponujajo njihovo predelavo, da bodo ti hitrejši, pa morajo (p)ostati nedopustne, so si edini strokovnjaki, ki so se v sklopu svojih poklicnih poti od blizu srečali z uničenimi življenji mladih po nesreči, v kateri so ti utrpeli hude poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo.
Starši naj sočasno z nakupom e-skiroja otroku predajo tudi védenje o njegovi pravilni uporabi, pri kateri je nošenje zaščitne čelade obvezno, hitrost pa ne sme biti večja od 25 kilometrov na uro. Prakse, ko prodajalci že ob nakupu električnih skirojev ponujajo njihovo predelavo, da bodo ti hitrejši, pa morajo (p)ostati nedopustne.
Z uporabo zaščitne opreme nasploh, ne le do 18. leta, preprečimo neozdravljive poškodbe možganov
»Pri uporabi e-skiroja je treba poskrbeti, da so posledice v primeru nesreče čim manjše: z ustrezno omejitvijo hitrosti, z uporabo na ustreznih površinah in z uporabo zaščitne opreme. To velja tako za otroke kot za starejše od 18 let. Pravzaprav nikoli ne vem, zakaj bi morala biti zaščitna oprema določena za otroke do 18. leta, medtem ko za mladostnike po 18. letu starosti ni več obvezna – kot da so starejši možgani odpornejši na udarce. Niso! Pravzaprav je tako: starejši ko so možgani, slabše je okrevanje. Še najbolje okrevajo možgani mladostnikov, tistih torej, ki jih ščitimo po zakonu,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril specialist mag. Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča.
V spodnjem (video) pogovoru z mag. Klemenom Grabljevcem o posledicah neustrezne uporabe električnih skirojev; dotaknila pa sva se tudi aktualne stavke, s katero zdravniki že sedem mesecev opozarjajo na nevzdržne razmere v javnem zdravstvu in s tem tudi na ažurnost, kakovost in varnost storitev.
Mag. Klemen Grabljevec, predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, URI Soča:
»Če starši električni skiro kupijo otroku in ga ne naučijo pravilne uporabe, je to enako, kot če bi ga spodbujali, naj v drugem nadstropju hodi po balkonu brez ograje!«
Vse, kar ste rekli, drži. Po drugi strani pa velja poudariti, da so električni skiroji – tako kot vsa mikro-mobilna sredstva – popolnoma legalno prevozno sredstvo, namenjeno uporabi z določenimi pravili in določenimi omejitvami. Kot taka so zelo funkcionalno in priročno prevozno sredstvo, ki ga uporabljam tudi sam, predvsem takrat, kadar sem v tujini, kjer obstaja velika mreža ponudnikov električnih skirojev. Lahko pa povem, da v Avstraliji električni skiro ne bo deloval, če ne boš odpel čelade, ki je ob skiroju, in si jo dal na glavo.
Električni skiroji so dokaj novo prevozno sredstvo, ki je v širši uporabi zadnjih pet let. In mogoče se tega prevoznega sredstva vsi skupaj še navajamo – tako tisti, ki ga uporabljajo oziroma uporabljamo, kot tisti, ki se z uporabniki srečujemo. Problem uporabe e-skirojev in drugih električnih mobilnih enoslednih naprav je zelo širok razpon te uporabe. V normalnem okolju, v normalni razviti družbi bi pričakoval, da je to eno izmed osnovnih prevoznih sredstev za v službo, po opravkih in za krajše poti.
Problem pa je, ko to sredstvo z neprilagojeno uporabo postane predmet zabave, nastopaštva, kršitve pravil.
Električni skiroji so popolnoma legalno, zelo funkcionalno in priročno prevozno sredstvo. Problem pa je, ko to sredstvo z neprilagojeno uporabo postane predmet zabave, nastopaštva, kršitve pravil. V Avstraliji, denimo, e-skiro ne bo deloval, če ne boš odpel čelade, ki je ob skiroju, in si jo dal na glavo.
Problem ni uporaba, ampak način uporabe električnega skiroja ...
Absolutno. Vedno poudarjam, da gre za ekološko, privlačno, uporabno mobilno sredstvo, ki je bilo izumljeno za lajšanje tegob mobilnosti. Drugo pa je, kako to sredstvo uporabljamo – ali ga uporabljamo ali ga zlorabljamo.
Prva stvar, ki zahteva razmislek, je hitrost takega vozila. Dovoljena hitrost je 25 kilometrov na uro oziroma v tujini 15 milj na uro; taka hitrost zagotavlja dokaj varno premikanje na temu prilagojenih površinah. Treba se je namreč zavedati, da je sila, ki deluje na telo uporabnika, če se ta pri hitrosti 25 kilometrov na uro zaleti v stoječo trdo oviro – v steno, avto ali kamion –, enaka, kot če bi ta oseba padla z drugega nadstropja. Enako število kilonewtonov deluje na telo, posledice tega pa so odvisne od tega, na kateri del telesa ta sila deluje primarno oziroma v prvih desetinkah sekunde – že ob predvideni uporabi, kaj šele, če se to zgodi pri večji hitrosti.
Na e-skirojih, ki jih danes vidimo drveti po glavnih cestah, na primer v Ljubljani, so osebe v kratkih hlačah in kratkih rokavih, natikačih, brez čelade, ki s hitrostjo 50 do 60 kilometrov na uro dobesedno prehitevajo avtomobile. Pri trčenju je v takem primeru padec smrtno nevaren.
Ko starši razmišljajo o nakupu te naprave za vožnjo, naj se zavedajo: če električni skiro dajo v roke otroku in ga ne naučijo pravilne uporabe, je to enako, kot če bi ga spodbujali, naj v drugem nadstropju hodi po balkonu brez ograje. Verjetno noben starš tega ne bi naredil, vsaj ne zavestno. Res obstaja velika verjetnost, da do padca ne bo prišlo, toda noben normalen starš ne bo spodbujal takšnega početja.
Pri uporabi e-skiroja je treba poskrbeti, da so posledice v primeru nesreče čim manjše: z ustrezno omejitvijo hitrosti, z uporabo na ustreznih površinah in z uporabo zaščitne opreme. To velja tako za otroke kot za starejše od 18 let. Pravzaprav nikoli ne vem, zakaj bi morala biti zaščitna oprema določena za otroke do 18. leta, medtem ko za mladostnike po 18. letu starosti ni več obvezna – kot da so starejši možgani odpornejši na udarce. Niso! Pravzaprav je tako: starejši ko so možgani, slabše je okrevanje. Še najbolje okrevajo možgani mladostnikov, tistih torej, ki jih ščitimo po zakonu.
Te nesreče se dogajajo – beremo tudi o zelo tragičnih nesrečah, o otrocih, ki končajo v dolgotrajni intenzivni negi in obravnavi – in se bodo dogajale. Dokler bodo e-skiroji v uporabi, tega ne bomo preprečili – in v uporabi bodo ostali, saj ni razloga, da ne bi bilo tako. Vendar bo zrela, pametna družba skupaj z odgovornimi starši poskrbela, da se zminimalizira število tovrstnih dogodkov, ki imajo lahko za otroke, mladostnike in tudi odrasle dolgotrajne ali celo trajne oziroma smrtne posledice.
Na e-skirojih, ki jih danes vidimo drveti po glavnih cestah, na primer v Ljubljani, so osebe v kratkih hlačah in kratkih rokavih, v natikačih, brez čelade, ki s hitrostjo 50 do 60 kilometrov na uro dobesedno prehitevajo avtomobile. Pri trčenju je v takem primeru padec smrtno nevaren.
S pametno in varno uporabo je mogoče preprečiti res najhujše zaplete, dogodke ...
... in velika sreča pa tudi naključje je – to potrjujeta tako analiza kolegov iz UKC kot naša analiza pa tudi primerjava naših podatkov s tujo literaturo –, da je število zelo usodnih možganskih poškodb, torej znotrajmožganskih krvavitev, v sledilnih študijah velikih travma centrov pravzaprav zelo majhno. Pri največjem številu poškodb gre za zlome, izpahe, zvine, udarce – torej za poškodbe, ki jih klasificiramo kot lahke.
Prav v teh dneh sem prebral študijo nemškega travmatološkega centra, v kateri so analizirali podatke med letoma 2020 in 2022 – in ugotovili, da je odstotek hudih poškodb glave v tem segmentu majhen, giblje se med dvema in tremi odstotki. To so poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo. Veliko je pretresov možganov, torej odrgnin glave brez možganske krvavitve. Ogromno je poškodb hrbtenice, medenice, dolgih kosti, zvinov in odrgnin. K sreči še vedno veliko poškodb, ki jih obravnavajo v urgentnih travmatoloških ambulantah, ne zahteva hospitalizacije, ampak zgolj ambulantno oskrbo.
Toda tistih nekaj primerov na leto, ko pride do hudih možganskih poškodb s trajnimi posledicami, je popolnoma nepotrebnih. Mogoče bi jih bilo preprečiti – z upoštevanjem pravil in namena tega prevoznega sredstva.
V trenutku, ko električni skiro postane igrača, predmet za postavljanje ali preživljanje prostega časa mladostnikov, pa je njegova uporaba nevarna. In to ne velja le za e-skiroje, ampak tudi za motorčke, ki drvijo po cestah, pločnikih, po otroških igriščih, po conah, namenjenih pešcem – in na katerih sta nemalokrat tudi po dva najstnika brez čelade. Takšno početje je nevarno zanje in za druge udeležence. Nujna bi bila strožja regulacija.
In kako zmanjšati usodne ali tudi manj usodne dogodke? Pravzaprav vsak zlom roke, gležnja ali stopalnih kosti otroka vrže iz ritma učenja, kar se bo morda poznalo tudi na šolskem uspehu, do tega pa pride povsem brez potrebe – in ne obremenjuje le otroka, ampak tudi družino, šolo in, konec koncev, tudi zdravstveni sistem z urgenco, rehabilitacijo, fizioterapijo ...
V normalni in razviti družbi velja, da bi moral zadostovati pogovor. Opozorilo. Izobraževanje. V malo manj razviti družbi pa je nujno imeti tudi nekoliko več nadzora, včasih tudi sankcioniranja. Popolnoma jasno je, da nihče ne more nadzorovati vseh cest, vaških vozišč, igrišč in parkirišč. Nobena policija na svetu ne zmore nadzorovati tako velikih površin. Toda vsaj tam, kjer se to pogosteje dogaja, bi nadzor verjetno lahko preprečil tovrstno dogajanje.
Nekaj primerov na leto, ko pride do hudih možganskih poškodb s trajnimi posledicami, je popolnoma nepotrebnih. Mogoče bi jih bilo preprečiti – z upoštevanjem pravil in namena tega prevoznega sredstva.
To nam seveda daje upanje, da smo zrela družba, da smo družba razsodnih, pametnih ljudi, v kar globoko verjamem. Seveda imamo dokaze, da lahko z ukrepanjem, brez sankcioniranja ali zelo strogega nadzora, naredimo korak k izboljšanju stanja, k večji varnosti, predvsem pa korak k zmanjšanju blažjih, srednjih in hudih poškodb. Ali težkih tragedij, ki življenje spremenijo za vedno – in to ne samo življenje tistega, ki se je poškodoval, ampak tudi življenje njegove družine.
Kot specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine se ukvarjam s posledicami možganskih poškodb. Bolnike in njihove družine spremljam še vrsto let. Žalost je velika, velika so tudi pričakovanja in želje po ozdravitvi, vendar pa, na žalost, nikoli ni mogoče povrniti enakega življenja, kot je bilo pred hudo možgansko poškodbo. In tega se premalo pogosto zavedamo.
Kot specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine se ukvarjam s posledicami možganskih poškodb. Bolnike in njihove družine spremljam še vrsto let. Žalost je velika, velika so tudi pričakovanja in želje po ozdravitvi, vendar pa, na žalost, nikoli ni mogoče povrniti enakega življenja, kot je bilo pred hudo možgansko poškodbo.
Na srečo ni veliko takšnih zgodb. Tiste, ki so, pa so težke.
Spominjam se bolnika, ki je bil uspešen podjetnik. Imel je krasno družino, urejeno življenje. Na žalost je prišlo do nezgode z električnim skirojem – ne vem, zakaj, ne vem, kako, ne vem, kaj je bil razlog ... Kot posledico takšnega dogodka sem spoznal uničeno življenje družine in res težke posledice.
Na srečo ni veliko takšnih zgodb. Tiste, ki so, pa so težke.
Vsi, ki delamo v zdravstvu – ne samo zdravniki, ki smo še vedno v pro forma procesu stavke, ampak vsi naši sodelavci, člani našega tima –, to občutimo kot nelagodje.
Bodimo iskreni. Zdravniki nikoli ne želimo škoditi bolnikom, nikoli ne želimo škoditi pacientu. Včasih smo prisiljeni poseči po nepriljubljenih ukrepih – zato, da pokažemo, da je res prišlo do točke, ko se je treba začeti pogovarjati, pogajati, predvsem pa izpolniti dane obljube. Samo za to gre. Če nekdo ne izpolni danes obljube, je popolnoma življenjska reakcija, da te to spravi v slabo voljo.
Mislim, da smo zdravniki resna stranka za pogovor – in s tega vidika res ni korektno, da se dogovori ne izpolnjujejo. Ne glede na to, ali je bil nasprotni strani dogovor všeč ali ne, je ta sklenjen. Zagotovilo je bilo dano. O tem se je vedno mogoče pogovarjati – eklatantno ignoriranje pa preprosto ni korektno.
Vsi, ki delamo v zdravstvu – ne samo zdravniki, ki smo še vedno v pro forma procesu stavke, ampak vsi naši sodelavci, člani našega tima –, to občutimo kot nelagodje. Mislim, da smo zdravniki resna stranka za pogovor – in s tega vidika res ni korektno, da se dogovori ne izpolnjujejo. Ne glede na to, ali je bil nasprotni strani dogovor všeč ali ne, je ta sklenjen. Zagotovilo je bilo dano. O tem se je vedno mogoče pogovarjati – eklatantno ignoriranje pa preprosto ni korektno.
Za manj nepopravljivih in neodpravljivih posledic nesreč z električnimi skiroji
Poškodb zaradi vse prepogosto nepravilne uporabe električnih skirojev je veliko; te poškodbe so pogosto hude, primerljive s poškodbami mopedistov in motoristov. Včasih, zlasti pri najtežjih stanjih, so posledice nepopravljive in neodpravljive.
Zato so na skupni novinarski konferenci ključnih institucij, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu in s saniranjem posledic, nastalih zaradi neupoštevanja varnostnih priporočil pri uporabi e-skirojev, dogajanje na tem področju izpostavili trije strokovnjaki: vodja urgentnega kirurškega bloka ljubljanskega UKC Uroš Tominec, mag. Klemen Grabljevec iz URI Soča in vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun.
Travmatolog Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana:
»Več kot polovica poškodovanih je mlajših od 18 let«
»Precejšen porast poškodb pri uporabi električnega skiroja smo začeli opažati pred začetkom pandemije COVID-19. V zadnjih letih je število stabilno, giblje se med približno 650 in 700 poškodovanimi na leto – in tudi aktualna statistika nakazuje, da bo leto zaznamovano s približno 700 poškodbami, povezanimi z neustrezno uporabo e-skiroja. Toda več kot polovica poškodovanih je mlajših od 18 let,« opozarja travmatolog Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka ljubljanskega UKC.
V tem letu je bilo doslej približno 350 tovrstnih poškodb; 56 odstotkov poškodovancev je bilo mlajših od 18 let. Kot poudarja travmatolog, »med poškodovanimi, na srečo, ni veliko hudo poškodovanih oziroma življenjsko ogroženih. Velika večina poškodb je lažjih, zato zdravljenje v bolnišnici ni nujno in po obravnavi na urgenci lahko odidejo domov. Žal pa kljub vsemu kar pet do deset odstotkov poškodovanih potrebuje nadaljnjo obravnavo, zato ostanejo v bolnišnici – nekateri pa so tako hudo poškodovani, da se borijo za življenje. In nekateri med njimi to bitko, žal, tudi izgubijo.«
Kar pet do deset odstotkov poškodovanih potrebuje nadaljnjo obravnavo, zato ostanejo v bolnišnici – nekateri pa so tako hudo poškodovani, da se borijo za življenje. In nekateri med njimi to bitko, žal, tudi izgubijo.
»Poškodbe, ki jih videvamo, so primerljive s poškodbami motoristov«
Razlog za nesrečo ni vedno prehitra vožnja, je pa, tako travmatolog Uroš Tominc, iz nastalih poškodb mogoče sklepati, kakšna je bila skiroistova hitrost vožnje. »Poškodbe, ki jih videvamo, so primerljive s poškodbami motoristov. Hitrost vožnje z električnim skirojem je nemalokrat višja od dovoljenih 25 kilometrov na uro.«
Spekter poškodb je zelo širok in velika večina je lažjih: udarci, odrgnine, zvini. Ker pa je del poškodb primerljiv s poškodbami, do katerih prihaja pri mobilnosti z višjimi hitrostmi, travmatolog Tominc opozarja: »Zlom stegnenice, na primer, pri mladem človeku potrebuje za nastanek veliko energijo. Enako velja za serijski zlom reber. To so poškodbe, pri katerih lahko sklepamo, da je bila udeležena visoka kinetična energija, ki nastane pri visoki hitrosti.«
Zlom stegnenice, na primer, pri mladem človeku potrebuje za nastanek veliko energijo. Enako velja za serijski zlom reber. To so poškodbe, pri katerih lahko sklepamo, da je bila udeležena visoka kinetična energija, ki nastane pri visoki hitrosti.
»To so zgodbe, ki ti ostanejo v glavi – in ko pomisliš nanje, se morda tudi sam pelješ nekoliko drugače«
V UKC Ljubljana sta trenutno hospitalizirana dva poškodovana skiroista. »Oba imata poškodbo glave. Mlajša deklica se je poškodovala že pred časom. Pred nekaj dnevi pa je zaradi neuporabe čelade prišlo še do hude poškodbe glave med vožnjo z električno rolko, ki jo pravzaprav lahko damo v isti koš kot električni skiro,« opozarja vodja urgentnega kirurškega bloka Uroš Tominc.
Poškodbe glave so, kot dodaja, primer ene najhujših poškodb. »Zelo hude so poškodbe hrbtenice s poškodbo hrbtenjače, ki puščajo posledice za vse življenje. Najverjetneje pa so najhujše poškodbe glave, ki pustijo trajne posledice in mladega človeka, ki ima pred seboj še vse življenje in ves potencial, spremenijo v hudega invalida. Življenja pa ne spremenijo le njemu, ampak tudi njegovim bližnjim.«
»To so zgodbe, ki ti ostanejo v glavi in na katere se morda spomniš tudi takrat, ko greš na cesto kot, denimo, kolesar – in ko pomisliš nanje, se morda pelješ nekoliko drugače. Osebno tako gledam na te stvari,« pove travmatolog Tominc.
Pred nekaj dnevi je zaradi neuporabe čelade prišlo do hude poškodbe glave med vožnjo z električno rolko, ki jo pravzaprav lahko damo v isti koš kot električni skiro.
Mag. Klemen Grabljevec, predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, URI Soča:
»Življenje po hudi možganski poškodbi ni nikoli več enako«
Mag. Klemen Grabljevec je tudi na novinarski konferenci izpostavil srečo, ki spremlja nesreče z e-skiroji: najmanjši delež poškodovanih je takšnih z najhujšimi poškodbami, tudi s hudimi znotrajmožganskimi krvavitvami.
»Vsako leto obravnavamo nekaj posameznikov s hudo možgansko poškodbo, ki so jo utrpeli ob nezgodi z električnim skirojem. Kljub temu, da so številke majhne, pa moram opozoriti na resnost takih poškodb. Obsežne možganske krvavitve zelo verjetno privedejo do nepovratnega stanja v življenju in v družini osebe, ki se je poškodovala – tako na kliničnem in gibalnem kot na kognitivnem, vedenjskem in čustvenem področju. Kot specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine vam lahko zagotovim, da življenje po taki poškodbi, žal, ni nikoli več enako.«
Električni skiro je popolnoma legalno in ustrezno mobilno prevozno sredstvo – če se uporablja na pravilen način, v skladu z zakonskimi predpisi in ustrezno zaščitno opremo, poudarja mag. Grabljevec in dodaja, da imajo potem tudi morebitne nesreče, do katerih prihaja in bo vedno prihajalo, manjše oziroma blažje posledice. »Nesreč z res hudimi trajnimi posledicami je k sreči malo – tiste, ki so, pa so popolnoma odveč in imajo trajne in nepovratne posledice.«
Nesreč z res hudimi trajnimi posledicami je k sreči malo – tiste, ki so, pa so popolnoma odveč in imajo trajne in nepovratne posledice.
»Možganskih poškodb različnih tipov je toliko, kolikor imamo bolnikov«
Celostna intenzivna rehabilitacijska obravnava se v Sloveniji odvija na inštitutu za rehabilitacijo, kjer, kot pojasnjuje mag. Klemen Grabljevec, paciente obravnavajo na posebej prilagojenem oddelku.
»Možganskih poškodb različnih tipov je toliko, kolikor imamo bolnikov, kajti po možganski poškodbi niti dva bolnika nista enaka. Je pa rehabilitacija po možganski poškodbi ena najbolj neuspešnih rehabilitacij. Možgansko tkivo in možganske funkcije okrevajo po svoji poti – in ni nujno, da bo kakršnakoli medicinska oziroma rehabilitacijska intervencija stanje popravila. To nam, na žalost, še vedno potrjuje primer Michaela Schumacherja, ki je imel hudo možgansko poškodbo, pa je ob vsej najboljši medicini in intenzivni rehabilitaciji še vedno v težkem stanju,« je boleče iskren specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Pri hudi možganski poškodbi celotno zdravljenje (do prve vrnitve v domače okolje) po premestitvi iz kliničnega centra v URI Soča traja od tri do šest mesecev.
To pomeni, da je bolnik na rehabilitaciji v povprečju tri mesece, rehabilitacija pa se lahko tudi podaljša, pove mag. Klemen Grabljevec. »Najbolj žalostne pa so zgodbe, ko bolnikov – in to so mlade osebe! – ne premeščamo v domače okolje, ampak v različne negovalno-socialne ustanove. Poleg tega je takih ustanov v Sloveniji zelo malo in so zelo zasedene, zato so ti bolniki nemalokrat dolgo hospitalizirani na inštitutu, kar predstavlja dvojni problem – tako glede zmogljivosti kot tudi glede financ.
Rehabilitacija po možganski poškodbi je ena najbolj neuspešnih rehabilitacij. To nam, na žalost, še vedno potrjuje primer Michaela Schumacherja, ki je imel hudo možgansko poškodbo, pa je ob vsej najboljši medicini in intenzivni rehabilitaciji še vedno v težkem stanju.
Mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, Uprava uniformirane policije na Generalni policijski upravi:
»Predpisi za skiroiste so popolnoma enaki kot za voznike osebnih vozil in koles«
Električni skiroji so postali priljubljeno prevozno sredstvo; so hitri, tihi in na kratkih razdaljah zelo učinkoviti, pri čemer pa predstavnik policije mag. Ivan Kapun izpostavlja, da »lahko dokaj hitro predstavljajo nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, predvsem pa zase. Tega prevoznega sredstva zaradi njegove tihosti drugi udeleženci v prometu ne zaznavajo tako, kot, denimo, zaznamo osebne avtomobile. Če vozniki električnih skirojev ne spoštujejo cestno-prometnih predpisov, pa je še bistveno huje.«
In kakšni so predpisi za vožnjo z e-skirojem? Policisti na terenu opažajo, da se vozniki e-skirojev ne zavedajo ali pa sploh ne vedo, da predpisi obstajajo in veljajo tudi zanje. Do 18. leta je treba obvezno uporabljati čelado, »pri čemer uporabo te zaščite res priporočamo vsem, tudi starejšim uporabnikom električnih skirojev – glede na poškodbe, do katerih prihaja, če voznik nima tovrstne zaščite,« poudarja mag. Kapun.
Vožnja skiroistov se mora odvijati po kolesarskih stezah oziroma po kolesarskih poteh. »Če pločnika ni, se lahko vozijo po cesti – vendar znotraj naselja, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro. Kjerkoli drugje pa vožnja z e-skiroji ni dovoljena. Na območjih, namenjenih pešcem, sicer smejo voziti, vendar so tam 'gostje', glavni so pešci. To pomeni, da morajo voziti bistveno počasneje kot 25 kilometrov na uro, kolikor jim je sicer dovoljeno. Pešci hodijo s hitrostjo od dveh do petih kilometrov na uro – skiroisti pa se jim morajo prilagoditi in jih ne ogrožati.«
E-skiroji, ki so hitrejši od 25 kilometrov na uro, so prepovedani; za vožnjo s takim skirojem se predpiše globa, sledi izločitev iz prometa.
»Policisti smo letos obravnavali 134 tovrstnih nesreč. »Niso se vse zgodile v cestnem prometu, ampak tudi med vožnjo na mestih, kjer tovrstna vožnja ni dovoljena. Večina teh prometnih nesreč se konča s telesno poškodbo – 15 je bilo hudo telesno poškodovanih, 92 je dobilo lahke telesne poškodbe, zelo malo tovrstnih nesreč pa se konča zgolj s premoženjsko škodo. Poškodbe, do katerih pride, imajo lahko hude posledice« in po prepričanju Ivana Kapuna je vsaka taka posledica popolnoma nepotrebna.
Ob tem še izpostavi, da je policija zaradi uporabe e-skirojev vztrajala pri spremembi prometne zakonodaje in novi določitvi pravil. »Še vedno pa smo policisti zelo neučinkoviti, predvsem pri ugotavljanju predelanih e-skirojev, zato smo na ministrstvo za infrastrukturo posredovali predloge za izboljšave.«
Tudi vožnja električnega skiroja pod vplivom alkohola in ostalih prepovedanih substanc ni dovoljena. Mag. Kapun sicer opozori na prevladujoče mnenje, češ da je to pri vožnji s skirojem dovoljeno, vendar poudarja: »Ni tako. Predpisi so popolnoma enaki kot za voznike osebnih vozil in koles. To pomeni, da so tudi za vožnjo z električnim skirojem pod vplivom alkohola in drugih nedovoljenih substanc zagrožene zelo visoke kazni.«
Vožnja skiroistov se mora odvijati po kolesarskih stezah oziroma po kolesarskih poteh. Če pločnika ni, se lahko vozijo po cesti – vendar znotraj naselja, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro. Kjerkoli drugje pa vožnja z e-skiroji ni dovoljena. Na območjih, namenjenih pešcem, sicer smejo voziti, vendar so tam 'gostje', glavni so pešci. To pomeni, da morajo voziti bistveno počasneje kot 25 kilometrov na uro, kolikor jim je sicer dovoljeno. Pešci hodijo s hitrostjo od dveh do petih kilometrov na uro – skiroisti pa se jim morajo prilagoditi in jih ne ogrožati.
»Starši naj bodo zgled svojim otrokom, saj bo tako mogoče preprečiti prenekatero poškodbo, ki lahko človeka že v mladosti zaznamuje za vse življenje«
V okviru nacionalnih akcij, ki v Sloveniji potekajo pod okriljem Agencije za varnost prometa, so, kot pove mag. Ivan Kapun, maja potekale aktivnosti v povezavi z nadzorom e-skirojev. Pa tudi sicer policija pri vseh poostrenih nadzorih, ki jih izvaja glede drugih udeležencev v cestnem prometu, nadzira tudi električne skiroje. »Smo pa dokaj neučinkoviti, ker je pri e-skirojih teže ugotavljati hitrost. Na letni ravni je izrečenih od 500 do 600 glob – posebnih glob za predelana vozila pa, kar se tiče e-skiroja, ni.«
Pri predelanih mopedih, motorjih in osebnih vozilih ima policija bistveno večja pooblastila, tako vozilo lahko tudi odvzame. »In želimo si, da bi se tovrstna ureditev preslikala tudi na to področje. Zato smo ministrstvu za infrastrukturo predlagali, naj nam omogoči, da bomo lahko učinkovitejši pri ukrepanju. Sami pa nameravamo v kratkem nabaviti posebno tehnično sredstvo, s katerim bomo lahko učinkovitejši pri preverjanju hitrosti,« pove predstavnik generalne policijske uprave.
Ob tem Ivan Kapun apelira tudi na starše, naj ostanejo ali postanejo zgled svojim zanamcem »tudi pri varnem vključevanju v promet, saj bo tako mogoče preprečiti prenekatero poškodbo, ki lahko človeka že v mladosti zaznamuje za vse življenje.«
V kratkem nameravamo nabaviti posebno tehnično sredstvo, s katerim bomo lahko učinkovitejši pri preverjanju hitrosti. Ministrstvo za infrastrukturo pa nam mora omogočiti, da bomo lahko učinkovitejši tudi kar se tiče ukrepanja pri, na primer, prepovedanih predelavah vozil.
Apel za čim učinkovitejšo zaščito pred (nepopravljivimi) poškodbami
Vsi govorci pa so opozorili tudi na nedopustnost takšnega trženja oziroma prodaje e-skirojev, ko je v ponudbo vključena (uradno nedovoljena) prilagoditev lastnosti električnega skiroja željam kupca – kljub temu, da je jasno, da bo to vodilo v uporabo tega prevoznega sredstva na način, ki ni niti legalen niti varen.
V konkretnem primeru formalno kršenje predpisov in pravil varne vožnje lahko vodi v posledice, ki so nemalokrat usodne in ne prizadenejo le skiroistov, ampak tudi druge udeležence v prometu. Najbolj izpostavljeni so pešci.
V konkretnem primeru formalno kršenje predpisov in pravil varne vožnje lahko vodi v posledice, ki so nemalokrat usodne in ne prizadenejo le skiroistov, ampak tudi druge udeležence v prometu. Najbolj izpostavljeni so pešci.
Potreti, video pogovor in video posnetki: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
