Nujna stanja

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...«

Vse kaže, da bo Slovenija – ne glede na pomisleke in opozorila urgentnih zdravnikov in reševalcev, ki argumentirano oporekajo izbiri pri načrtovanem nakupu dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) – dobila dolgo pričakovani zračni plovili, ki pa naj v resnici ne bi omogočali optimalnih pogojev za oskrbo pacienta med izvajanjem nujne medicinske pomoči. Takšen epilog je bil, vsaj na politični ravni, predvidljiv. Povsem nepredvidljiv pa je aktualni odziv nekaterih predstavnikov medicinske stroke – tistih, ki sodelujejo tako pri HNMP kot pri helikopterskem reševanju z gora. Ti so se konec minulega tedna iz nedoumljivih razlogov odločili za verbalni luping in javnosti sporočili, da optimalnost oskrbe pacientov v novih helikopterjih ni več vprašljiva, saj da je oziroma bo lahko celo boljša, kot so pričakovali. Toda mariborska služba HNMP se s kolegi, ki delajo v sklopu HNMP Brnik, ne strinja.

Nujna stanja

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.

Travmatologija

Posledice nepravilne uporabe električnih skirojev: »Najbolj žalostne so zgodbe, ko bolnikov – in to so mlade osebe! – ne premeščamo v domače okolje, ampak v različne negovalno-socialne ustanove«

Zaradi nepravilne uporabe električnega skiroja in neupoštevanja pravil glede varne vožnje s tem prevoznim sredstvom se zgodi veliko preveč nesreč. Posledice nekaterih so nepopravljive, življenje mladega človeka, ki se šele dobro začenja, pa ostane za vedno zaznamovano. Tako je zlasti v primerih, ko si uporabnik e-skiroja ne nadene čelade, nakar pri nesreči utrpi hude poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo. Pri nas jih zabeležijo nekaj na leto – resda ne več, kot je prstov na eni roki, toda kljub vsemu trudu specialistov urgentne medicine, travmatologov, kirurgov, specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine in drugih strokovnjakov izid ostaja enak: življenje mladega človeka je uničeno, z obupom in neizmerno žalostjo prežeta postanejo tudi življenja njegovih bližnjih. Z uporabo zaščitne čelade, upoštevanjem hitrosti in drugih navodil glede pravilne uporabe e-skirojev pa bi bilo tako tragedijo mogoče preprečiti.