Kirurška ekipa Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ljubljanskega UKC je pod endoskopsko »taktirko« kirurga doc. dr. Domna Vozla izvedla poseg, v sklopu katerega so – brez reza na obrazu! – pacientu z rakom nazofariksa (nosnega dela žrela) skozi nos odstranili rakavo tkivo in opravili rekonstrukcijo. Doc. dr. Vozel se je za izvajanje tega res zahtevnega kirurškega posega usposabljal v ZDA, nakar je v juniju sledila prva izvedba tovrstnega kirurško-endoskopskega zdravljenja v Sloveniji, ki jo je skupaj z ekipo opravil v tandemu z doc. dr. Juretom Urbančičem. Najzahtevnejše endoskopske posege v nosu, obnosnih votlinah, lobanjski bazi in obnosnem žrelu namreč še vedno izvajata dva kirurga – gre za tako imenovano kirurgijo dveh glav in štirih rok, ki je bila v konkretnem primeru nadvse uspešna; 46-letni pacient je že peti dan po posegu, ki je sicer trajal približno šest ur, odšel v domačo oskrbo, kjer zdaj okreva.

Živimo v času, ki spodbuja pojavnost vedenjskih deviacij, kajti miljé v družbeni klimi, ki danes najostrejše robove dobiva v navidezni resničnosti družbenih omrežij, se odraža tudi v resničnem življenju. Vedno se je in vedno se bo. Toda danes so, v primerjavi s preteklostjo, tovrstni dogodki na voljo v tako rekoč prvem planu, tudi s takojšnjo vizualizacijo, s katero sprevrženi in zavržni pristopi dobivajo in dajejo povsem nesprejemljivo sporočilnost, kakršne ne bi smelo biti. Toda naj se takšni dogodki, ki nemalokrat delujejo tudi kot sprožilci nasilnega, nevarnega vedenja, odvijajo pred nosom javnosti ali v zatišju domačega okolja, za debelimi stenami in tesno zatesnjenimi okni doma, ostaja najpomembnejše vprašanje, kako otrokom in mladostnikom, pri katerih je zaznano nevarno ali nasilno vedenje, zagotoviti pravočasno, celovito in učinkovito obravnavo.

Rak sečnega mehurja je eno izmed obolenj, ki pogosto vse predolgo ostanejo neprepoznana – in to kljub temu, da je glavni simptom te bolezni, s prostim očesom vidno kri v urinu, mogoče dokaj hitro opaziti. Temu bi moralo slediti takojšnje ukrepanje: odhod k osebnemu zdravniku, ki opravi osnovno diagnostiko, s katero preveri, ali do krvavitve morda ni prišlo zaradi uroinfekta, ki ga je mogoče ozdraviti z antibiotiki. Nikakor pa antibiotiki niso rešitev, če ali ko gre za raka sečnega mehurja, še zlasti, če se ta pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki – in takih primerov ni malo.

Po številu presaditev srca na milijon prebivalcev je Slovenija dolga leta ohranjala primat na svetovni ravni. V zadnjem obdobju so številke resda nekoliko zanihale, vendar transplantacijska dejavnost, ki se pri nas odvija pod okriljem zavoda Slovenija-transplant, izvaja pa v UKC Ljubljana, na globalni ravni še vedno vztraja v vrhu, vsaj kar se tiče presaditev srca. Zato se je v sklopu obeležitve skorajšnje 500. presaditve srca multidisciplinarna stroka, ki vzdržuje, usklajuje in nadgrajuje to izjemno kompleksno in sofisticirano dejavnost, odločila za simbolično gesto, ki je izzvenela kot hommage v začetku leta preminulemu prof. dr. Bojanu Vrtovcu, zaslužnemu za vzpostavitev in dolgoletno vodenje Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca.