Stres, tihi sovražnik srčnega ritma, je že dolgo stalni spremljevalec našega vsakdana, opozarja prim. Matija Cevc, predsednik društva za zdravje srca, ki je v sklopu virtualne novinarske konference skupaj s podpredsednikoma, Tjašo Vižintin Cuderman in izr. prof. dr. Urhom Grošljem, ob svetovnem dnevu srca izpostavil ključne preventivne prijeme v skrbi za zdravje nasploh in s tem tudi za zdravje srca pa tudi učinkovite možnosti za obvladovanje redkih, kroničnih in akutnih obolenj srca in žilja, ki so zagotovljene v sklopu slovenskega javnega zdravstva. Veliko (v precejšnji meri še neizrabljenih možnosti in priložnosti) pa ostaja v rokah slehernega posameznika, so si edini govorci, saj se s tovrstnimi obolenji, ki krajšajo življenje obolelih in slabšajo njegovo kakovost, srečujejo pri pacientih v skorajda vseh življenjskih obdobjih.
Prim. Matija Cevc, kardiolog in lipidolog, predsednik društva za zdravje srca:
»Sleherni utrip srca nam ponuja priložnost, da ubere čim bolj zdravo pot skozi življenje«
»Čeprav je stres v majhnih odmerkih lahko celo koristen, pa dolgotrajni stres povzroča resne spremembe v delovanju srca. Dolgotrajna napetost, časovni pritiski, pomanjkanje počitka in bližine oziroma neposrednega stika z bližnjimi vplivajo na delovanje srca. Posledično se aktivira simpatični živčni sistem, poveča srčni utrip, zviša krvni tlak, vse to pa lahko povzroči motnje srčnega ritma. Aritmije, kot so atrijska fibrilacija, tahikardije ali ekstrasistole, se pogosto pojavijo prav v obdobjih povečanega psihičnega napora. Srce, ki bi moralo utripati mirno in usklajeno, začne 'iskati ritem' in s tem opozarja, da je nekaj narobe. To ni le neprijetno – lahko je nevarno,« poudarja kardiolog prim. Matija Cevc.
Bolezni srca in žilja so še vedno najpogostejši povzročitelj prezgodnjih smrti na globalni ravni – kar 80 odstotkov teh prezgodaj ugaslih življenj pa bi bilo mogoče rešiti, s pravilnim in pravočasnim ukrepanjem oziroma z boljšo skrbjo za zdravje srca.
Pri tem se je treba zavedati, da stres ni edini, ki sčasoma šibí zdravje srca, kajti stres kot zdravju škodljivi dejavnik kaj hitro dobi družbo s skupnim imenovalcem: nezdrave navade oziroma razvade, pa naj gre za prekomerno uživanje hrane, ki ima vse druge atribute, le zdrava ni, za premajhno telesno aktivnost ali za nekakovosten spanec.
»Vse to pa vodi v debelost, ki je danes eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Z debelostjo pogosto pridejo tudi povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2 in dislipidemije – stanja, ki še dodatno obremenjujejo srce in žilje; skupaj ustvarijo nevaren krog, ki vodi v aterosklerozo, ishemično bolezen srca, srčno popuščanje, nenadne srčne dogodke in neredko tudi v smrt,« pojasnjuje prim. Cevc.
A naj se navedeno zdi še tako skrb vzbujajoče, je v resnici mogoče marsikateri zaplet ali celo vznik bolezni (vsaj za določen čas) preprečiti, omenjeni začarani krog pa prekiniti. Zato velja: kadar nekdo sliši omembo zdravega načina življenja, naj ne zavije z očmi ali zamahne z roko, češ, spet ti nasveti, ki jih človek res sliši na vsakem koraku, ampak naj jim prisluhne in jih vtke v svoje življenje – za ohranitev srčnega zdravja. Pri tem je dobro (pre)poznati razloge, ki dokazano in dokazljivo potrjujejo njihovo učinkovitost.
Najuporabnejši prijemi, ki jih velja umestiti v svoje življenje:
- redna aerobna telesna dejavnost (izboljša srčni ritem, olajša uravnavanje krvnega tlaka in sladkorja, pomaga uravnavati telesno težo);
- uravnotežena prehrana (najoptimalnejši je mediteranski tip prehranjevanja in tudi načina življenja: umirjenost, počitek, redna prehrana, za katero si je treba vzeti čas in ob tem poskrbeti tudi za druženje z bližnjimi, s svojci ali prijatelji, saj to podpira presnovno ravnovesje in zmanjšuje vnetne procese);
- obvladovanje stresa (dihalne in sprostitvene vaje, empatičnost, druženje z bližnjimi);
- dober spanec (nujen za regeneracijo telesa in živčnega sistema).
Redno preverjanje oziroma meritve vrednosti
Za ohranjanje zdravja nasploh – in, seveda, tudi zdravja srca – bi vsak med nami moral poznati vrednosti, dobljene z nekaterimi ključnimi meritvami, na katere (kljub morda navidezno povsem dobremu počutju) ne velja pozabiti:
- krvni tlak (redno merjenje, po možnosti z napravo, ki zazna atrijsko fibrilacijo);
- holesterol in trigliceridi (krvne preiskave razkrijejo stanje maščob v krvi);
- krvni sladkor (za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni);
- indeks telesne mase (ITM) in obseg pasu(za oceno telesne teže glede na višino in oceno visceralnih maščobnih tkiv);
- stanje arterij in ven (preiskave z ultrazvokom razkrijejo zgodnje znake ateroskleroze ali venske bolezni).
Zakaj je redno spremljanje teh vrednosti tako pomembno? »Zato, ker nam to omogoči pravočasno prepoznavo vznika katerega od dejavnikov tveganja – že prej, preden se pojavijo simptomi, kar pomeni, da bo ukrepanje najučinkovitejše. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da na zdravje srca in žilja poleg dednih dejavnikov vplivajo tudi mnogi, ki so povezani z življenjskim slogom; če bi se vsi odločili za zdrav način življenja, bi lahko preprečili 80 odstotkov bistveno prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih obolenj. Zato ne pozabite: šteje prav vsak odvečni kilogram, ki se ga znebimo! « poudarja prim. Matija Cevc, prepričan, da vsakomur med nami sleherni utrip srca ponuja priložnost, da ubere čim bolj zdravo pot skozi življenje.
Tjaša Vižintin Cuderman, kardiologinja, Zdravstveni dom Domžale, podpredsednica društva za zdravje srca:
»Z dobro obravnavo srčnega popuščanja varujemo tudi druge organe«
Srčno popuščanje, o katerem je podrobneje spregovorila Tjaša Vižintin Cuderman, je bolezensko stanje, ki nastane kot posledica dolgotrajnih škodljivih vplivov na srce – srce pa ob tem sčasoma opeša, kar pomeni, da ne zmore več prečrpati dovolj krvi.
Prizadetost srčne mišice ni vedno enaka, kajti pri srčnem popuščanju je lahko prizadeta:
- polnilna funkcija srca (srčno popuščanje z ohranjeno sistolično funkcijo levega prekata) ali
- črpalna funkcija srca (srčno popuščanje z oslabljeno sistolično funkcijo levega prekata).
Srčno popuščanje se uvršča med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni; prizadene približno 3-odstotni delež prebivalstva, med starejšimi od 65 let jih s to napredujočo boleznijo živi 11 odstotkov. Zaradi te bolezni zdravljenje v bolnišnici vsako leto potrebuje približno 6000 bolnikov, ki imajo nasploh slabo prognozo: letna umrljivost je 11-odstotna, v petih letih od postavitve diagnoze pa umre vsak drugi bolnik s srčnim popuščanjem.
Ker je v Sloveniji demografska piramida prekopicnjena na glavo, je ta po deležu starejših že zdaj dosegla vrhove evropskih statistik, pričakuje pa se še večja pojavnost te bolezni, predvsem oblike, pri kateri je ohranjena sistolična funkcija, kajti pri srčnem popuščanju gre, kot pojasnjuje Tjaša Vižintin Cuderman, za tipično bolezen starejših ljudi. »Glede na evropske demografske projekcije, po katerih naj bi se delež ljudi, starejših od 65 let, z 22,3 odstotka (2025) v 25 letih zvišal na 30,2 odstotka (2050), je izjemno pomembno, da poskušamo to breme kar najbolj zmanjšati.«
Zakaj pride do srčnega popuščanja?
Ta napredujoča bolezen je praviloma posledica enega ali več bolezenskih stanj pa tudi dokazanih povzročiteljev bolezni, ki pustijo svoj posredni ali neposredni odtis na srcu. Med njimi so:
- povišan krvni tlak,
- okvara srčnih zaklopk,
- koronarna bolezen (predvsem srčni infarkt),
- motnje srčnega ritma,
- sladkorna bolezen,
- debelost,
- kajenje.
Kot da srčno popuščanje že samo po sebi ni dovolj huda bolezenska tegoba, pa to sčasoma vpliva na okvarjanje tudi drugih organov, na primer ledvic (zaradi motenega pretoka krvi skozi ledvice) in jeter (zaradi zastajanja tekočine v telesu).
»Z dobro obravnavo srčnega popuščanja varujemo tudi druge organe, pri čemer velja, da je z zgodnjo prepoznavo bolezni, stanj in dejavnikov tveganja, ki vodijo v nastanek srčnega popuščanja, to bolezen lahko tudi v veliki meri preprečimo. Kadar pa je bolezen že tu, pa lahko pravočasni začetek ustreznega zdravljenja pripomore k upočasnitvi napredovanja srčnega popuščanja, k zmanjšanju števila hospitalizacij pa tudi k manjši umrljivosti,« poudarja zdravnica.
Izr. prof. dr. Urh Grošelj, pediater endokrinolog, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, podpredsednik društva za zdravje srca:
»V Sloveniji je bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo toliko, kot je prebivalcev Kamnika – problem je, ker jih veliko sploh ne ve, da imajo to bolezen«
Izr. prof. dr. Urh Grošelj izpostavlja nujnost preusmeritve paradigme preventivnih strategij, ki se praviloma osredotočajo na tako imenovano sekundarno in terciarno preprečevanje (ponovitve) bolezni in se začno odvijati, ko je do določenega zapleta že prišlo. »Mi pa si želimo dejavnike tveganja odpraviti prej, preden se ti manifestirajo, saj vemo, da izvore srčno-žilnih obolenj pogosto lahko odkrijemo že v otroštvu, s pravočasnim ukrepanjem pa lahko kasneje v življenju preprečimo prenekateri zaplet.«
In pri tem so izjemnega pomena prav presejalni pristopi, ki pri otrocih pomagajo odkriti dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, pa naj gre za genetske motnje (družinska hiperholesterolemija), zgodnjo dislipidemijo, nagnjenost k nastanku diabetesa, inzulinsko rezistenco ali za zgodnjo hipertenzijo.
»V Sloveniji že poteka zgodnje odkrivanje družinske hiperholesterolemije in drugih dejavnikov za srčno-žilne bolezni,« pojasnjuje izr. prof. dr. Urh Grošelj. V sklopu sistematičnih pregledov petletnikov tako lahko zgodaj identificirajo debelost, tudi povišan krvni tlak, v pripravi je program za zgodnje odkrivanje tveganja za sladkorno bolezen.
Zgodnje odkrivanje družinske hiperholesterolemije
Če v sklopu zgodnjega odkrivanja družinske hiperholesterolemije odkrijejo otroka, pri katerem lahko preprečijo nastanek sicer zelo resnih zapletov, je jasno, da ima hiperholesterlemijo tudi eden od staršev. »Zato smo pri nas že uvedli kaskadno presejanje staršev in drugih družinskih članov otrok, pri katerih smo s presejalnim testiranjem odkrili družinsko hiperholesterolemijo,« pojasnjuje dr. Grošelj in doda, da se nameravajo zdaj usmeriti še v iskanje obolelih drugega dednega reda.
Omenjeni pilotni program, ki se bo začel v kratkem, je le še dodatni kamenček v mozaiku učinkovitega in tudi mednarodnega priznanega programa, namenjenega odkrivanju te najpogostejše dedne presnovne motnje, ki jo pri nas vsako leto odkrijejo pri približno 50 petletnikih. Ob tem Urh Grošelj izpostavi: »V Sloveniji je bolnikov z družinsko hiperholesterolemijo približno toliko, kot je prebivalcev Kamnika – problem pa je v tem, ker jih še vedno veliko sploh ne ve, da imajo to bolezen.«
Simbolične fotografije: iStock; portreti: posnetki zaslona/virtualna novinarska konferenca
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
