Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Srce in žilje

Kako čim bolje poskrbeti za zdravje srca, ki utripne približno 100.000-krat na dan in v enem samem dnevu prečrpa več kot 7200 litrov krvi?

Zakaj slogan letošnjega svetovnega dneva srca poudarja, da 'vsak utrip šteje'? Zato, ker je prav vsak srčni utrip sinonim za življenje. Srce človeka utripne približno 100.000-krat na dan. Z enim utripom prečrpa 70 mililitrov krvi, v enem dnevu več kot 7200 litrov. Pri nekom, ki je fizično zelo aktiven, se omenjena količina lahko poveča tudi za petkrat. Skratka, srce, ki skrbi za naše življenje, ima veliko dela – vse prepogosto pa se zgodi, da posameznik pozabi na skrb za zdravje svojega srca. In to se sčasoma odrazi v različnih težavah, boleznih ali bolezenskih stanjih pa tudi zapletih. Zato, kot opozarjajo pri društvu za srce, nihče ne bi smel pozabil na svoje srce, ki ni »le« eden od organov, ampak metronom, ki človekovemu življenju daje ritem od rojstva do smrti in ki mu je treba pravočasno prisluhniti ter se čim bolj sinhronizirati z ritmom, ki je najoptimalnejši za dobro, kakovostno življenje.

Možganska kap

Zgodbe, ki potrjujejo, da je življenje po možganski kapi oziroma cerebrovaskularnem inzultu lahko polno, kakovostno in uspešno

Vsak četrti Zemljan, ki je danes starejši od 25 let, bo v določenem obdobju svojega življenja utrpel možgansko kap. Takšne so trenutne napovedi, ki izhajajo iz projekcij, temelječih na aktualni pojavnosti pa tudi diagnostiki in zdravljenju te bolezni tisočerih obrazov, ki lahko vznikne brez vsakršne vnaprejšnje napovedi, njene posledice pa so, tako kot bolezen sama, nepredvidljive. Pri nas možgansko kap vsako leto doživi približno 4400 ljudi, v povprečju 12 na dan – skoraj 2000 jih zaradi težkih posledic obolenja umre. Možganska kap pa ne prizadene le starejših, kajti v četrtini primerov zbolijo posamezniki, stari od 18 do 65 let. To brezosebno statistiko, za katero se skrivajo mnogotere, nadvse raznolike osebne zgodbe, pa je mogoče tudi spremeniti, z zmanjšanjem števila obolelih, s preprečevanjem najtežjih posledic možganske kapi – po eni strani s preventivo, po drugi strani pa s takojšnjim ukrepanjem, zdravljenjem, celovito obravnavo in rehabilitacijo. S storitvami, ki bi morale v prihodnje v vseh fazah bolezni in okrevanja postati dostopnejše.

Srce in žilje

Srčno popuščanje je ena najpogostejših bolezni srca, ki pa obolelega ne sme ustaviti, saj s pravimi prijemi lahko še dolgo ohranja kakovost življenja

Srčno popuščanje je eno izmed najpogostejših obolenj srca, ki lahko vodi tudi v okvare drugih organov. Tako, denimo, pri skoraj polovici bolnikov, ki so jim diagnosticirali srčno popuščanje, sčasoma pride do okvar ledvic oziroma do tako imenovanega kardiorenalnega sindroma. Kadar pa srčno popuščanje pri nekom že močno napreduje, se zaradi zastajanja tekočine v telesu pojavijo tudi okvare jeter. Vendar diagnoza srčno popuščanje kljub navedenemu ni nekaj, zaradi česar naj bi oboleli obupal; s prepoznavo bolezni v zgodnji fazi, ustreznim zdravljenjem, korenito spremembo življenjskih navad in odpravo škodljivih razvad je mogoče upočasniti napredovanje bolezni in poskrbeti za čim daljše ohranjanje kakovostnega življenja.

Srce in žilje

Srčno popuščanje: s pravočasno prepoznavo bolezni in takojšnjim začetkom ustreznega zdravljenja je mogoče preprečiti polno razvitost tega neozdravljivega obolenja

Srčno popuščanje je ena redkih diagnoz v kardiologiji, ki je iz leta v leto v vse večjem porastu. In še vedno marsikdaj vse predolgo ostane neprepoznana, posledično pa je breme tega obolenja nepredstavljivo: v petih letih od postavitve diagnoze umre vsak drugi bolnik. Zato v članku podrobno popisujemo znake bolezni, možnosti za zgodnjo prepoznavo in takojšnji začetek zdravljenja pa tudi za celostno strokovno pomoč bolniku, ki ga ta bolezen, če medicini uspe preprečiti njeno polno razvitost, lahko še dolgo, vendar bistveno manj boleče spremlja na poti skozi življenje.

Srce in žilje

Srčno popuščanje, družinska hiperholesterolemija, sindrom zlomljenega srca, infarkt ... – kar 80 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi bilo mogoče preprečiti

Poznavanje narave srčno-žilnih obolenj, ki na letni ravni po vsem svetu prezgodaj ugasnejo kar 20,5 milijona življenj, je danes tako poglobljeno, da bi bilo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, pravočasno prepoznavo znakov oziroma simptomov bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja mogoče preprečiti kar 80 odstotkov teh smrti.

Ledvice

Srce in ledvica sta skorajda kot enojajčna dvojčka, kajti če začne pešati en organ, se to prejkoslej odrazi na drugem – z odpravo razvad pa lahko zaščitimo delovanje obeh organov

Se nekdo, ki so mu postavili diagnozo srčno popuščanje, zaveda, kako neločljivo je s to boleznijo povezano tudi zdravje njegovih ledvic? Ali bolnik s kronično ledvično boleznijo ve, kako zelo lahko porušeno ravnotežje pri izločanju tekočin in odvečnih snovi, tako imenovanih uremičnih toksinov, preobremeni srce in slejkoprej vodi v popuščanje srca? Se dovolj pogosto vprašamo, kako lahko sami, s preprosto odločitvijo za bolj zdrav način življenja, ki nam kakovost počutja in bivanja sčasoma izboljša na številnih ravneh, odženemo prenekatero bolezensko stanje ali vsaj pomembno upočasnimo napredovanje bolezni – pa naj gre za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost, bolezni srca, aterosklerotične žilne bolezni ali za bolezni ledvic?

Redke bolezni

Redka srčno-žilna obolenja, na katera je na diagnostični poti nujno treba pomisliti kljub njihovi redki pojavnosti: transtiretinska amiloidna kardiomiopatija, takotsubo sindrom, transtiretinska amiloidoza srca ...

Čeprav pojavnost redkih bolezni ni pogosta, pa te predstavljajo veliko breme – ker so praviloma veliko preredko oziroma prepozno prepoznane, saj pri odraslih diagnostična pot do prepoznave redke bolezni traja vsaj sedem let, pa tudi zato, ker je njihova skupna razsežnost skorajda nepredstavljiva. Danes je znanih več kot 60.000 različnih redkih obolenj, ki jih na globalni ravni preboleva približno 300 milijonov ljudi – toliko, da bi, če bi jih naselili na skupnem ozemlju, predstavljali četrto največjo državo na svetu. Približno tri četrtine redkih bolezni je dednih, zato takšno obolenje pogosteje prizadene najmlajše.

Srce in žilje

Zakaj je pri srčnem popuščanju spremljanje učinkov zdravljenja s telemedicino tako zelo pomembno?

Srčno popuščanje je kompleksno bolezensko stanje, ki ga lahko sčasoma povzročijo različne bolezni – na primer diabetes ali kronično ledvično obolenje. Ker je popuščanje srca povezano s pogostimi zapleti in posledičnimi hospitalizacijami ter visokim deležem umrljivosti, je izjemnega pomena troje: pravočasno odkritje bolezni, hitra diagnostika in zdravljenje. Pri slednjem je izjemno pomembno tudi ažurno spremljanje predpisane oblike zdravljenja, pri čemer je danes lahko v veliko pomoč telemedicina. To dokazuje konkretna praksa, s katero po končanem pilotnem projektu nadaljujejo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec – kljub temu, da ta pristop sistemsko še ni urejen.

Možganska kap

Možganska kap lahko doleti kogarkoli, kadarkoli, v kateremkoli obdobju življenja. Veste, kako preprečiti njen nastanek ali kako prepoznati njene znake in zakaj takoj poklicati na 112?

Ko se je zavedel po možganski kapi, ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Ni znal več govoriti. Pozabil je, kako brati. Ni zmogel več hoditi. Ni prepoznal svojih bližnjih, svoje družine. Ni vedel niti tega, kdo pravzaprav je. Delno je oslepel in danes mu na poti skozi življenje pomaga bela palica. A s pomočjo rehabilitacije, podpore, lastnih prizadevanj in predane pomoči družine je spet zaživel dejavno življenje. Življenje, dejavnejše od življenj mnogih, ki se ne zavedajo dragocenosti te danosti, ampak ostajajo fokusirani na banalne vidike življenja in živijo v prepričanju, da se njim ne more zgoditi nič, menijo celo, da se imajo pravico grdo obnašati do šibkih, obolelih in do starejših – ne vedo pa, da je možganska kap le ena od hudih bolezni, ki se kažejo s tisočero obrazi in ki lahko prizadenejo kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli, v kateremkoli življenjskem obdobju.