Morda se sliši klišejsko, toda življenjski slog je najbolj neposreden odraz tega, kako nekdo uporablja svoje telo, kakšen odnos ima tako do svojega organizma kot tudi do svojega zdravja. Ob tem doc. dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, zdravnik in predsednik Slovenskega nefrološkega društva, izpostavlja: »Človeško telo je nadvse kompleksen biološki stroj, na katerega vplivajo zelo različni dejavniki. Sodobnega človeka bremenijo predvsem kronične bolezni srca, žilja in ledvic. Te neozdravljive tegobe niso posledica delovanja mikroorganizmov – čeprav nam je še predobro poznano tudi pogosto zelo nadležno, včasih pa tudi življenje ogrožujoče delovanje virusov in bakterij –, ampak bolezni: diabetesa, debelosti, povišanega krvnega tlaka, ki so v največji meri posledica nezdravega načina življenja. Sicer je res, kot pravi slovenski pregovor, da je stara navada železna srajca. Pa se zavedamo, da je tudi železno srajco mogoče sleči in tako poskrbeti za boljše zdravje in življenje?«

Ob svetovnem dnevu ledvic (drugi četrtek v marcu) so tudi tokrat tri združenja – nefrološko društvo, društvo ledvičnih bolnikov ter društvo za zdravje srca – opozorila na medsebojno pogojenost zdravja srca in ledvic pa tudi na preproste, a izjemno učinkovite navade, ki jih posameznik lahko vtke v svoj življenjski vsakdan, če želi čim dlje in čim učinkoviteje ohranjati svoje zdravje.

Dobro delovanje srca je pogojeno z dobrim delovanjem ledvic

»Srce in ledvica sta oziroma so skorajda kot enojajčna dvojčka. Če začne pešati srce, se to prejkoslej odrazi na ledvicah, kajti ko se, na primer, zmanjša iztisni delež srca, se začne slabšati tudi delovanje ledvic – velja pa tudi obratno: če popravimo, izboljšamo delovanje srca, se izboljša tudi delovanje ledvic,« poudarja prim. Matija Cevc, zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ob tem dodaja, da človek z odločitvijo za bolj zdravo življenje lahko zaščiti tako delovanje srca kot ledvično funkcijo ter prepreči nastanek ali napredovanje prenekatere neozdravljive bolezni. V tem smislu izpostavi tudi tako imenovani srčno-ledvični oziroma kardio-renalni sindrom, ki ga ima skoraj polovica bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom, ki je odraz soodvisnosti delovanja srca in ledvic, zajema vrsto motenj obeh organov – nenadna ali dolgo trajajoča motnja v delovanju enega organa namreč lahko povzroči akutno ali kronično disfunkcijo drugega organa.

Srce skrbi za dobro prekrvavljenost ledvic, ki je predpogoj za dobro delovanje tega organa, poimenovanega tudi obisti, ki v paru skrbi za filtriranje krvi in izločanje strupov iz telesa, za proizvajanje hormonov in med drugim tudi za nevtraliziranje kisline v telesu. Kot pojasnjuje Matija Cevc, »primeren pretok krvi skozi ledvice omogoča vzdrževanje normalnega izločanja urina. Vsaka motnja v prekrvavitvi – ta mora pri povprečno velikem odraslem znašati od 1000 mililitrov do 1200 mililitrov na minuto, kar predstavlja približno četrtino v minuti prečrpane krvi v srcu – lahko povzroči, da se začnejo v telesu zadrževati in kopičiti tako odpadne presnovne snovi kot tekočina, posledično pride do otekanja, do motenj pri uravnavanju krvnega tlaka, do motenj pri sproščanju nekaterih hormonov, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ustrezne ravni krvnega tlaka in med drugim tudi do motenj pri nastajanju rdečih krvničk, pri aktiviranju vitamina D in pri uravnavanju elektrolitov v telesu.«

Do čim zgodnejše postavitve diagnoze tudi s testiranjem 

Motnja v delovanju srca torej lahko povzroči tudi motnjo pri funkcioniranju ledvic. Okvara ledvic lahko sčasoma povzroči nastanek srčno-žilnih zapletov. Pri bolnikih, ki imajo napredovalo kronično ledvično bolezen, pa to stanje dokazano vpliva na hitro napredovanje oziroma poslabševanje aterosklerotične žilne bolezni.

»Kronična ledvična bolezen napreduje počasi, a vztrajno – in je zelo pogosta. Po ocenah jo ima kar 13 odstotkov odraslih, a večina njih za to tiho bolezen, poimenovano tudi tihi ubijalec, ne ve,« opozarja doc. dr. Andrej Škoberne in dodaja: »Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, je odpovedovanje ledvic mogoče preprečiti ali upočasniti – s tem pa upočasnimo tudi staranje, kajti zaradi te bolezni trpijo vse celice, tkiva in organi, telo pa se posledično hitreje stara. Zato oboleli tudi bistveno bolj zgodaj v življenju zbolijo za boleznimi, ki so sicer povezane s staranjem, pa naj bodo to srčne bolezni ali malignomi, torej maligni melanomi oziroma različni raki.«

Zato bo medicinska stroka pacientom, pri katerih je verjetnost, da imajo ledvično bolezen, večja (na primer redno vstajanje ponoči zaradi občutka polnega mehurja), pogosteje testirali. 

Ko še tako sofisticirano zdravljenje ne more povrniti zdravja ...

»Pred več kot pol stoletja je prišlo do pomembnega tehnološkega preboja, izuma dialize. Temu je kasneje sledila še možnost presaditve ledvic. Zato danes odpoved ledvic ni diagnoza, ki bi nekomu povedala, da bo zaradi tega umrl – toda dializa človeka ne naredi zdravega,« je nedvoumen dr. Škoberne, ki ob tem fokus pozornosti preusmerja na navade sodobnega človeka, saj te pomembno vplivajo na zgodnji nastanek bolezni.

»Glede na naše prednike lahko danes rečemo, da se prehranjujemo nenormalno. S hrano zaužijemo bistveno preveč soli in sladkorja, premalo smo telesno aktivni in bistveno preveč je stresa, ki ga povzroča sodobni način življenja. To je treba spremeniti. Mit, češ da je to nemogoče, ne drži. Vsi, ki smo bili nekoč kadilci, vemo, da ni enostavno prenehati s kajenjem; vsak poskus prenehanja kajenja je namreč uspešen le v približno 8-odstotnem deležu. Toda vztrajno ponavljajoči se poskusi pripeljejo do želenega rezultata – aktualni podatki kažejo, da je več kot 60 odstotkov kadilcev sčasoma povsem prenehalo s to škodljivo razvado. In to nam pove, katero je tisto orodje, s katerim je mogoče doseči korenite spremembe v življenju. Imenuje se – vztrajnost,« doc. dr. Škoberne spodbuja k boljši osebni skrbi za lastno zdravje, ki se obrestuje s kakovostnejšim življenjem.

Prave informacije lahko spremenijo pogled na življenje

Milan Osterc vodi zvezo društev ledvičnih bolnikov, ki skrbi za pomoč obolelim, za ozaveščanje o ledvičnih obolenjih pa tudi možnostih za preprečitev njihovega nastanka in o pomenu vzdrževanja zdravega načina življenja po postavitvi te diagnoze. Zdi se mu pomembno, da ljudje o vlogi ledvic, ki so vitalnega pomena za človekovo zdravje in življenje, dobijo čim več neposrednih, nedvoumnih in razumljivih informacij.

Prave informacije pa bodo morda spremenile pogled ljudi na njihov življenjski vsakdan, ki se lahko že z nekaj manjšimi spremembami bistveno izboljša – in (p)ostane bolj zdrav.

Simbolična fotografija: iStock; portreti govorcev: posnetki zaslona med hibridno tiskovno konferenco

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.