Bolezni ledvic niso redke – kronično ledvično bolezen ima vsaj eden od desetih odraslih, v slabih dveh desetletjih pa naj bi kompleksnost teh obolenj povzročila, da se bodo okvare ledvic uvrstile na peto mesto med krivci za prezgodnjo umrljivost. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo več kot 180.000 odraslih – torej več, kot je med nami sladkornih bolnikov –, več kot 2000 pa jih zaradi odpovedi ledvic potrebuje zdravljenje bodisi z dializo bodisi s presaditvijo ledvice. Ker oboleli dolgo ne občutijo prav nikakršnih težav, mnogi med njimi za bolezen ne vedo – po drugi strani pa je na voljo preprosta laboratorijska preiskava urina in krvi; s testom v seču preverijo prisotnost beljakovin (proteinurija), v krvi pa raven kreatinina. Na osnovi tako dobljenih podatkov je mogoče z veliko gotovostjo potrditi ali ovreči sum glede ledvične bolezni.

Ko se pojavijo bolezni ledvic, trpi vse telo

»Odkar imamo na voljo dializo in presaditev ledvic, bolniki ne umirajo več zaradi ledvične odpovedi; omenjena medicinska čudeža sta korenito izboljšala prognozo ledvičnih bolnikov, na žalost pa problema ledvičnih bolezni nista odpravila v celoti,« pojasnjuje dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo ljubljanskega UKC in predsednik Slovenskega nefrološkega društva. 

Glavni problem kronične ledvične bolezni je, kot dodaja dr. Škoberne, slab vpliv, ki ga imajo ledvične bolezni na delovanje različnih organov in tkiv. Ledvice so namreč odgovorne za čiščenje celotnega telesa, za vzdrževanje primernega okolja v organizmu, s čimer vsem telesnim celicam omogočajo normalno in dobro delovanje. 

»Zato pravimo, da takrat, ko se pojavijo bolezni ledvic, trpi vse telo. S slabšanjem delovanja ledvic začne strmo naraščati pojavnost srčno-žilnih zapletov. Zato je res zelo pomembno, da ledvične bolezni odkrijemo zgodaj, kajti z upočasnjevanjem ledvičnega odpovedovanja preprečujemo srčno-žilne zaplete in tako podaljšujemo življenje bolnikov s kronično ledvično boleznijo, ki jo lahko odkrijemo na res preprost način: potrebujemo le analizo krvi z določitvijo serumskega kreatinina in analizo urina,« poudarja dr. Andrej Škoberne.

Kdaj in zakaj odločitev za laboratorijski test?

Zdravniki tovrstno testiranje priporočajo predvsem posameznikom, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja za nastanek oziroma obstoj kronične ledvične bolezni, ki jo je sicer – tako kot bolezni srca in žilja – mogoče preprečiti z bolj zdravim življenjskim slogom, v sklopu katerega velja uživati čim manj sladke hrane, bistveno nižji naj bo tudi vnos soli, pri čemer ne velja pozabiti na (pred)pripravljene prehranske izdelke, v katerih se skriva veliko preveč soli in slabih maščob. Priporočeno je uživanje sadja in zelenjave, s čim več gibanja oziroma redne telesne aktivnosti pa velja ohranjati priporočeno telesno težo in tako pozitivno vplivati tudi na dobro počutje.

Za posameznike z omenjenimi dejavniki tveganja je priporočljivo, da testiranje po posvetu z osebnim zdravnikom opravijo enkrat na leto, pri ostalih pa je testiranje urina in krvi za ugotovitev kronične ledvične bolezni priporočljivo po 50. letu starosti; če so izvidi brez odstopanj, se testiranje praviloma ponovi na nekaj let. 

Na to sta vodstvi dveh združenj bolnikov – Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije – skupaj z zdravniki podrobneje opozorili v sklopu svetovnega dneva ledvic. Zato, da bi z boljšo ozaveščenostjo o problemu, ki je vse prej kot zanemarljiv – pa naj bo to na osebni ali na družbeni ravni – pripomogli k pravočasnejšemu ukrepanju. Z zgodnjim odkritjem bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja je namreč mogoče upočasniti slabšanje delovanja ledvic, preprečiti njihovo odpoved ter obvarovati srce.

Ledvična bolezen prisotna pri več kot tretjini bolnikov s srčnim popuščanjem

Toda čeprav je znano, da bolezni ledvic povečujejo tveganje tako za nastanek kot tudi za poslabšanje bolezni srca in žilja, podatki kažejo, da se le majhen delež srčnih bolnikov zaveda vpliva (dobrega) delovanja ledvic na potek njihove osnovne bolezni, na primer srčnega popuščanja. Toda, kot poudarja asist. dr. Andraž Cerar z Oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki deluje v sklopu Kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega UKC, »danes vse pogosteje govorimo o srčno-ledvičnem (kardio-renalnem) sistemu oziroma sindromu, kajti srce in ledvice so tesno povezani – in bolezen enega od organov skoraj brez izjeme prizadene tudi drugi organski sistem.« 

Ledvična bolezen je pri srčnem popuščanju pogosta pridružena bolezen, prisotna pri več kot tretjini bolnikov s srčnim popuščanjem. In njena pravočasna prepoznava ter zdravljenje sta, tako dr. Cerar, »bistvenega pomena za zmanjševanje obolevnosti ter umrljivosti teh bolnikov – pa tudi za preprečevanje ponavljajočih se hospitalizacij, ki vodijo v slabšanje bolnikovega stanja«. Vzporedno s slabšim delovanjem ledvic se povečuje tudi pogostost pojavnosti neželenih učinkov zdravil.

Vloga farmacevtskega svetovanja

Z boleznijo ledvic je, kot opozarjajo tudi lekarniški farmacevti, tesno povezan povišan krvni tlak, imenovan tudi tihi ubijalec, saj ga oboleli praviloma ne občutijo, posledice prepozne prepoznave te težave in zakasnelega ukrepanja pa so lahko tudi nepopravljive. Toda bolniki s povišanim krvnim tlakom in diabetiki lahko, kot v imenu Lekarniške zbornice Slovenije poudarja magister farmacije Bojan Madjar, »s sodelovanjem pri zdravljenju z zdravili, ki vplivajo na urejenost krvnega tlaka ali glukoze v krvi, posredno ohranjajo tudi zdravje ledvic in tako preprečujejo napredovanje ledvične bolezni«. 

Ker pa bolniki s tovrstnimi obolenji praviloma jemljejo več zdravil, je zelo priporočljiva odločitev za farmacevtsko svetovanje, ki pomaga pri izboru optimalne farmakoterapije in posledično pripomore tudi k preprečevanju neželenih učinkov zdravljenja z zdravili.

Pri tem ne velja pozabiti, da bodisi okvaro ledvic bodisi poslabšanje ledvične bolezni lahko povzročijo nekatera zdravila (nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila, namenjena blaženju bolečin) pa tudi zdravilne rastline (žajbelj, pelin, jesenski podlesek).

Kaj za zdravje ledvic lahko naredimo sami? 

Zdravniki pri tem vedno znova ponavljajo sila preprosta navodila, sinhronizirana z zdravim načinom življenja, ki pa lahko izrazito pripomorejo k zmanjšanju tveganja za nastanek ledvične pa tudi prenekatere druge bolezni:

• redna telesna dejavnost (pomaga uravnavati krvni tlak in vzdrževati ustrezno telesno težo);
• redno preverjanje ravni sladkorja v krvi (prvi znak poškodbe ledvic je povečanje količine beljakovin v seču);
• redno merjenje krvnega tlaka (povišan krvni tlak je med najpogostejšimi vzroki za okvaro ledvic);
• zdrava prehrana in s tem skrb za primerno telesno težo;
• uživanje manj slane in manj mastne hrane;
• na dan popiti od 1,5 do dva litra tekočine (tako ledvicam pomagamo, da lahko iz telesa izločijo odvečno sol (natrij) in odpadne snovi);
• ne kaditi (kajenje upočasni pretok krvi v ledvicah in kar za 50 odstotkov poveča tveganje za nastanek raka na ledvicah).

Kar se tiče jemanja protibolečinskih zdravil, pa ne velja pozabiti, da naj bi po tovrstnih pripravkih, ki so na voljo tudi brez recepta, posegali čim redkeje in res previdno, najbolje po posvetu z lečečim zdravnikom.

Simbolične fotografije: iStock; portreta: posnetek zaslona med novinarsko konferenco

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.