Kronična ledvična bolezen je težko obolenje, s katerim se danes bori kar deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Predstavlja hudo breme za obolelega in njegove bližnje, zato ne velja prezreti podatka, da je kronično ledvično bolezen, enega od najhitreje naraščajočih vzrokov za prezgodnje umiranje (tretjega po vrsti), v dobršni meri mogoče preprečiti.
In kje je kronična ledvična bolezen na slovenskem javno-zdravstvenem zemljevidu? Obolenje je pogosto, prisotno pri vsakem desetem odraslem človeku. V Sloveniji ima kronično ledvično bolezen več kot 180.000 odraslih ljudi, več kot 2000 pa zaradi odpovedi ledvic potrebuje zdravljenje z dializo ali (so potrebovali) presaditev ledvice.
Štirje glavni krivci, štirje ključni ukrepi
Med glavnimi dejavniki, ki pri človeku povečujejo tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni, so debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in povišan krvni tlak.
Debelost danes na splošno še vedno ni razumljena kot kronična bolezen, čeprav je dosegla razsežnosti epidemije. Zaradi debelosti in njenih posledic danes trpi približno 600 milijonov ljudi, svetovna epidemija te bolezni pa vsako leto povzroči za dva bilijona dolarjev stroškov.
Tveganje, da bodo zboleli za kronično ledvično boleznijo, je pri debelih kar za 83 odstotkov večje kot pri ljudeh, ki imajo normalno telesno težo; pri človeku, ki je že v mladosti imel težave z debelostjo, pa je tveganje, da bo doživel ledvično odpoved, kar 4,5-krat večje.
Tveganje, da bodo zboleli za kronično ledvično boleznijo, je pri preobilnih ljudeh kar za 83 odstotkov večje kot pri tistih, ki imajo normalno telesno težo.
Ukrepi za vzdrževanje normalne telesne teže ali za znižanje prevelike telesne teže so enostavni, že dolgo znani, a nanje v primežu sodobnega načina življenja, nenehnega hitenja, velikih obremenitev in nenehnega pomanjkanja časa marsikdaj pozabljamo. Pa vendar vemo, da je resnica pravzaprav zelo preprosta: veliko laže je ukrepati pravočasno, prej, preden se človek znajde v primežu trdovratne bolezni.
In kateri so ti ukrepi? Zdravo prehranjevanje – uravnotežena prehrana s čim manj soli, sladkorja in bele moke, s čim več sadja in zelenjave – redna telesna dejavnost, zaužitje zadostnih količin tekočine, predvsem vode, in dovolj kakovostnega spanca.
Z vztrajnostjo bo telesna teža manjša, manjše bo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, krvni tlak ne bo povišan, zmanjšalo se bo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, s tem pa tudi tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni oziroma ledvičnih obolenj nasploh.
Slovenk in Slovencev ima kronično ledvično bolezen, več kot 2000 pa zaradi odpovedi ledvic potrebuje zdravljenje z dializo ali (so potrebovali) presaditev ledvice