Zato stroka v sklopu evropskih dnevov ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki se tokrat odvijajo med 5. in 11. majem, niza celovite informacije, s katerimi naj bi vsakomur omogočili čim zgodnejšo prepoznavo bolezenskih znakov ter pravočasno ukrepanje. Prava pot k čimprejšnji postavitvi diagnoze namreč od zaznave resnih težav ter prepoznave znakov in simptomov vodi k posvetu z osebnim zdravnikom in diagnosticiranju bolezni, ustrezna izbira zdravljenja pa pripomore k boljši prognozi.

O tem, zakaj je tako zelo pomembno, da so na morebitni vznik znakov srčnega popuščanja še posebno pozorni posamezniki s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo, debelostjo, previsoko ravnjo (slabega) holesterola pa tudi onkološki bolniki po kemoterapiji, so podrobneje spregovorili dr. Tjaša Vižintin Cuderman iz kardiološke ambulante Zdravstvenega doma Domžale, izr. prof. dr. Gregor Poglajen s Kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega UKC ter prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije (društvo za srce).

Vzroki za nastanek srčnega popuščanja

Kot pojasnjuje kardiologinja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, sicer tudi podpredsednica društva za srce, so med najpogostejšimi vzroki za nastanek srčnega popuščanja koronarna bolezen (zlasti po že prebolelem srčnem infarktu), arterijska hipertenzija, okvare srčnih zaklopk ter motnje srčnega ritma.

Seveda obstajajo tudi vzroki in stanja, ki prav tako lahko pripomorejo k nastanku te kronične nenalezljive napredujoče bolezni, vendar do takih primerov prihaja redkeje. 

Med redkejšimi vzroki za srčno popuščanje so, denimo, prirojena bolezen srčne mišice, vnetje srčne mišice, nekatere vrste kemoterapije, lahko tudi bolezni ščitnice. Posredno pa na nastanek srčnega popuščanja lahko vplivajo debelost, sladkorna bolezen ali previsoke vrednosti holesterola (gre za LDL oziroma tako imenovani slabi holesterol, ki povečuje tveganje za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, koronarnih bolezni srca ter drugih srčno-žilnih obolenj). »Vendar je s pravočasno prepoznavo in zdravljenjem omenjenih bolezenskih stanj mogoče učinkovito preprečiti ali vsaj upočasniti razvoj srčnega popuščanja,« poudarja zdravnica. Nadvse pomembno se ji zdi, da so posamezniki, ki imajo katero od omenjenih obolenj ali stanj, dobro seznanjeni z dejavniki tveganja, ki povečujejo možnosti za nastanek srčnega popuščanja, saj se jim tako lahko izogibajo oziroma ustrezno prilagodijo svoj življenjski slog. Bistveno pa je, da poznajo tudi znake, ki bi jih bilo mogoče pripisati srčnemu popuščanju, zato naj, kot poudarja dr. Tjaša Vižintin Cuderman, na tovrstne spremembe opozorijo lečečega zdravnika. Kajti zgodnejša ko je postavitev diagnoze srčno popuščanje, kakovostnejše, polnejše in daljše je lahko življenje obolelega.

Za potrditev suma oziroma prepoznavo bolezni je priporočljiva laboratorijska preiskava NT-proBNP, ki jo kasneje dopolnijo z elektrokardiogramom, rentgenskim slikanjem prsnega koša in ultrazvokom srca.

Breme srčnega popuščanja večje kot pri raku?

Breme srčnega popuščanja je vse prej kot zanemarljivo; na globalni ravni za to boleznijo trpi približno 64,3 milijona ljudi. V razvitih državah je delež te bolezni približno 2-odstoten, medtem ko je pri starejših od 70 let pojavnost tega napredujočega obolenja bistveno višja, saj v povprečju prizadene kar 10 odstotkov posameznikov, ki spadajo v omenjeno starostno skupino.

Bolezen ne predstavlja le velikega bremena za obolelega posameznika in njegove bližnje, ampak tudi za družbo, kajti napredovanje srčnega popuščanja vodi v vse večjo onemoglost bolnika in v ponavljajoče se hospitalizacije, kajti kar petino obolelih po končanem zdravljenju v bolnišnici ponovno hospitalizirajo prej kot v letu dni. Srčno popuščanje povzroča težave, ki so, kot poudarja prim. Matija Cevc, nemalokrat »bistveno hujše kot pri večini onkoloških obolenj, pri napredovalem srčnem popuščanjem pa je umrljivost večja kot pri večini rakov.«

Dobri prijemi za počasnejše usihanje zdravja

Ob tem v društvu za srce izpostavljajo pomen zdravega načina življenja, ki pripomore k preprečevanju nastanka številnih obolenj, tudi srčnega popuščanja – ali pa vsaj k zamaknitvi pojavnosti in napredovanja bolezni.

Recept je, tako prim. Matija Cevc, preprost in dobro poznan, vendar vse prepogosto prezrt, čeprav bi si človek s preprostimi prijemi lahko izrazito pomagal pri preprečevanju in premagovanju bolezni, bližnje pa bi obvaroval pred velikimi stiskami, ki so nemalokrat sprožilci stresa in zbolevnosti.

Kako se torej izogniti takšnemu začaranemu krogu, v kakršnega si nihče ne želi pasti, sploh pa ne v njem obtičati? 

Prim. Matija Cevc svetuje redno telesno aktivnost; zadostuje že eno uro trajajoča hoja s tempom, s kakršnim človek v tem času prehodi od pet do šest kilometrov, priporočljiva sta tudi plavanje in kolesarjenje. Fizično aktivnost, ki naj postane sestavni del vsakdana, je v skrbi za ohranjanje zdravja treba podpreti oziroma dopolniti z zdravim načinom prehranjevanja, ki naj vsebuje veliko zelenjave, sadja in polnozrnatih živil, medtem ko velja zmanjšati vnos soli, sladkorja in maščob. 

Z ohranjanjem priporočljive telesne teže si človek ne zagotovi le dobrega počutja in samopodobe, ampak zmanjšuje tudi obremenitev srca. Nujna je odpoved kajenju, ki je za srce in nasploh za zdravje zelo obremenjujoče, saj pomembno veča tveganje za srčne in številne druge neozdravljive bolezni, med drugim za mnoga rakava obolenja. Podobno velja tudi za prekomerno uživanje alkohola, saj so med posledicami takšnega početja tako poškodbe srčne mišice kot tudi številne druge težave in bolezni.

Fenotipi srčnega popuščanja in oblike zdravljenja

Čeprav srčno popuščanje ne spada med ozdravljive bolezni, pa so obeti, ki jih v zadnjih letih prinašajo nove možnosti zdravljenja, spodbudni – a vendar še vedno pogojeni s čim zgodnejšim odkritjem bolezni.

Koristnost in uspešnost različnih oblik zdravljenja se razlikujeta tudi glede na fenotipe bolezni, ki jih je mogoče prepoznati glede na iztisni delež levega prekata, ki je ključni pokazatelj črpalne sposobnosti srca.

Kot izpostavlja izr. prof. dr. Gregor Poglajen, razumevanje fenotipov srčnega popuščanja zdravnikom omogoča bolj usmerjeno in učinkovitejšo obravnavo obolelih – pa tudi ali predvsem izbiro zdravljenja, ki posameznemu pacientu najbolj ustreza glede na profil njegove bolezni.

»Sodobna zdravila lahko bistveno upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome srčnega popuščanja in bolnikom podaljšajo življenje. Vendar imajo pri obvladovanju bolezni pomembno vlogo tudi nefarmakološki ukrepi – od redne telesne aktivnosti in prilagojene prehrane do rednega spremljanja telesne teže in simptomov. Nekaterim bolnikom pomagajo tudi resinhronizacijski srčni spodbujevalniki, medtem ko pri zelo napredovali bolezni, ko pacientu ne pomagajo niti zdravila niti druge terapevtske možnosti, ostanejo na voljo še mehanske srčne črpalke ali pa zdravljenje s transplantacijo,« pojasnjuje dr. Poglajen.

Pri presaditvah srca je Slovenija namreč še vedno med vodilnimi državami tudi na globalni ravni.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.