S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Zato se letos v ambulantah družinske medicine začenja program presejanja oziroma aktivnega odkrivanja kroničnih ledvičnih bolezni, po zaslugi katerega naj bi v Sloveniji zmanjšali pojavnost zapletov, povezanih z napredovanjem kroničnih ledvičnih obolenj. Fokus ni usmerjen le v preprečevanje odpovedi ledvic, ampak tudi v zmanjšanje tveganj za nastanek srčno-žilnih obolenj (srčni infarkt, možganska kap, srčno popuščanje ...), kajti okvarjeno delovanje ledvic neposredno vpliva na nastanek srčno-žilnih obolenj. In kakšna je preiskava, ki (bo) omogoča(la) zgodnje odkritje kronične ledvične bolezni in je kot taka bistvena za upočasnitev napredovanja bolezni? Gre za preprosto laboratorijsko testiranje krvi (serumska koncentracija kreatinina z oceno glomerulne filtracije) in za preverjanje prisotnosti beljakovin v vzorcu urina.

»Kar 90 odstotkov pacientov s kronično ledvično boleznijo se svoje bolezni ne zaveda, dokler ta ne doseže pozne stopnje. In v Sloveniji je prevalenca kronične ledvične bolezni visoka, saj zajema več kot 10-odstotni delež odraslega prebivalstva – in tako presega prevalenco sladkorne bolezni,« odločitev za presejalno »iskanje« obolelih, ki bo usmerjeno v paciente s pomembnimi dejavniki tveganja za nastanek te kronične bolezni, pojasnjuje prof. dr. Marija Petek Šter, družinska zdravnica in vodja Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen:

  • sladkorna bolezen (diabetes),
  • povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija),
  • katerakoli od srčno-žilnih bolezni,
  • prekomerna telesna teža oziroma debelost,
  • ledvični kamni,
  • povečana prostata,
  • stanje po preboleli akutni okvari ledvic,
  • avtoimunska oziroma sistemska bolezen,
  • kronična ledvična bolezen ali končna odpoved ledvic v družini oziroma sorodstvu,
  • dedna ledvična bolezen,
  • kajenje.

 

Kriteriji za vključitev v presejanje za kronične ledvične bolezni

V ambulanti družinske medicine bo osebni zdravnik oziroma referenčna medicinska sestra v presejanje vključil(a) paciente, ki zadostijo vsaj enemu od naštetih kriterijev:

  • starost najmanj 40 let,
  • sladkorna bolezen (tip 1, tip 2),
  • arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak),
  • povišan holesterol,
  • srčno-žilna bolezen,
  • ponavljajoča se pojavnost ledvičnih kamnov,
  • debelost,
  • kronična ledvična bolezen pri nekom v družini.

Po zaslugi usmerjenega laboratorijskega testiranja krvi in urina bo pri obolelih, ki sploh ne vedo, da že imajo kronično ledvično bolezen, s prilagoditvijo življenjskega sloga in začetkom zdravljenja mogoče zavreti napredovanje bolezni. Začetek zdravljenja v zgodnjih fazah bolezni ne zmanjša le bremena bolezni pri obolelem, ampak se odrazi tudi po logistični in sistemski plati, saj je bistveno manj naporno, invazivno in tvegano, nenazadnje pa tudi cenejše od nadomestnega zdravljenja z dializo ali s presaditvijo ledvice, ki bolniku pomaga po odpovedi ledvic.

Svet:

780.000.000

ljudi ima kronično ledvično bolezen

1.500.000

smrti na leto povzroči kronična ledvična bolezen, ki je 9. najpogostejši vzrok smrti

 Slovenija:

180.0000

ljudi ima kronično ledvično bolezen

več kot 2000

obolelih potrebuje dializo, ima presajeno ledvico ali čaka na transplantacijo

Pacienti z ledvičnimi boleznimi hitreje doživijo srčni infarkt, možgansko kap ali srčno popuščanje

»Glavni problem kronične ledvične bolezni ni odpoved ledvic, do katere pride pri približno 1-odstotnem deležu obolelih – glavni problem pri bolezni oziroma okvari ledvic je pospešitev procesov staranja. To pomeni, da pacienti z ledvičnimi boleznimi hitreje zbolijo za kroničnimi obolenji, ki jih sicer povezujemo s staranjem, pa naj bo to srčno popuščanje, srčni infarkt ali možganska kap. In to med drugim pomeni, da je tudi njihova pričakovana življenjska doba krajša,« pojasnjuje asist. dr. Andrej Škoberne, predsednik Slovenskega nefrološkega društva, ki je kot zdravnik zaposlen na Kliničnem oddelku za nefrologijo ljubljanskega UKC.

Ob tem izpostavi, da ledvična obolenja kljub pogosti pojavnosti povzročajo tako malo težav, da vse prepogosto ostanejo neprepoznana. 

Zato prebivalce poziva k odzivanju na vabila k presejalnemu testiranju za kronično ledvično bolezen, ki jih bodo tisti, pri katerih je prisotno povečano tveganje, začeli prejemati v tem letu. »Enako velja tudi za udeležbo v vseh preventivnih zdravstvenih programih in testiranjih, ki so pri nas na voljo. To je namreč najboljša naložba v zdravje ter v aktivno in srečno življenje tudi v drugem delu življenjske poti.«

Pacienti z ledvičnimi boleznimi hitreje zbolijo za kroničnimi obolenji, ki jih sicer povezujemo s staranjem; to med drugim pomeni, da je tudi njihova pričakovana življenjska doba krajša.

asist. dr. Andrej Škoberne, predsednik Slovenskega nefrološkega društva

Bolezen ledvic ni 'samo' ledvična bolezen, ampak srčno-žilni problem

Srčno-žilne bolezni so pri nas še vedno glavni vzrok umrljivosti; povzročijo namreč kar 36 odstotkov vseh smrti in 15 odstotkov vseh prezgodnjih smrti. Ob tem pa ne velja pozabiti na sinhronost delovanja srca in ledvic, kajti ko peša delovanje enega organa, se to odrazi tudi na drugem.

Zato predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc poudarja: »Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je tveganje za koronarno bolezen, možgansko kap, srčno popuščanje in nenadno smrt večje. To je posledica dvojega: skupnih dejavnikov tveganja (diabetes, hipertenzija, debelost) in neposrednih učinkov anemije, vnetja ter zadrževanja tekočine in uremičnih toksinov.«

Ob tem prim. Cevc dodaja, da »bolezen ledvic ni 'samo' ledvična bolezen, ampak srčno-žilni problem, ki ga prepogosto odkrijemo prepozno.«

Zato sta v sklopu svetovnega dneva ledvic, ki ga države na globalni ravni obeležujejo drugi četrtek v marcu, prim. Cevc in asist. dr. Škoberne opozorila, da je, če želimo upočasniti staranje, treba prvenstveno poskrbeti za zdravje ledvic. 

Prvi novi korak v tem smislu bo torej začetek presejanja, ki bo omogočilo zgodnejše odkrivanje kronične ledvične bolezni.

Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo je tveganje za koronarno bolezen, možgansko kap, srčno popuščanje in nenadno smrt večje. To je posledica dvojega: skupnih dejavnikov tveganja (diabetes, hipertenzija, debelost) in neposrednih učinkov anemije, vnetja ter zadrževanja tekočine in uremičnih toksinov.

prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

Zdravo življenje, zdravljenje ter pomoč in podpore

In zdravljenje? Osnovni pristop vključuje nadzor nad dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni – s skrbjo za ohranjanje oziroma doseganje priporočenih ravni krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob. Osnova zdravljenja je zdrav način življenja; bolnikom, ki potrebujejo zdravila, pomagajo z zaviralci RAS sistema in SGLT2 zaviralci.

Kaj storiti, ko ali če pri nekom bolezen ledvic napreduje tako zelo, da mu ledvice začno odpovedovati?

Pri iskanju in zagotavljanju pomoči in podpore pri nas že 47 let ohranja pomembno vlogo tudi Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, ki jo vodi Dragica Mlinšek. V 11 regionalnih društvih bolnikom z različnimi stopnjami kronične ledvične bolezni, ledvičnim bolnikom, ki se zdravijo z dializo, bolnikom s presajeno ledvico in njihovim bližnjim pomagajo pri premagovanju stisk, pri soočanju z novonastalim bolezenskim stanjem in pri pridobivanju dodatnih znanj, ki obolelemu navkljub težki bolezni omogočajo življenje v mejah normale, ohranjanje stika z okoljem in socializacijo ter druženje, ki človeku lepša življenje.

Osnova zdravljenja je zdrav način življenja,  ki vključuje nadzor nad dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni – s skrbjo za ohranjanje oziroma doseganje priporočenih ravni krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob.

ledvična bolezen -  presejanje

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Srce in ledvice

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona