Dobro je vedeti

Klop, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je bistveno večji od navadnega klopa, izjemno hiter, na gostitelja pa ne čaka, ampak ga lovi – v zadnjih letih tudi pri nas, med drugim v bližini Kraškega roba

Gozdovi in obronki gozdov, travniki in igrišča, parki in domači vrtovi klopom zagotavljajo idealna skrivališča in odskočišča, ki jim omogočajo dostop do gostitelja, naj bo to žival ali človek, in njegove krvi, ki jo potrebujejo za nadaljnji razvoj. Z vbodom klop pride do krvi; to potrebuje za prehod v naslednjo razvojno fazo, mimogrede pa lahko na človeka prenese okužbo s klopnim meningoencefalitisom ali z lymsko oziroma lajmsko boreliozo. Danes je tudi v javnosti o klopih in zaščiti pred njimi znanega veliko, vendar očitno še vedno ne dovolj, da bi se vsakomur, ki želi čim pogosteje uživati v naravi ali na domačem vrtu, zdelo vredno poskrbeti za zaščito pred temi zajedavci.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen dolgo ne boli, bolijo pa njene posledice. Kako jih preprečiti, kako bolezen odkriti v čim zgodnejši fazi?

Sladkorna bolezen tipa 2 ni preprosto bolezensko stanje, saj prisotnost te bolezni in njeno napredovanje povečuje tveganje za nastanek resnih kroničnih zapletov, pa naj gre za bolezni srca in žilja, za, na primer, možgansko kap, za okvare ledvic, živčevja ter oči, medtem ko se pri zelo napredovalih oblikah diabetesa nemalokrat ni mogoče izogniti amputaciji katere od okončin ali slepoti. Je pa nastanek sladkorne bolezni, ki zelo dolgo ne pokaže prepoznavnih znakov in ne boli, čeprav so njene posledice zelo boleče, mogoče preprečiti. Kako? Med drugim s pravočasnim preverjanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in prepoznavo dveh predstopenj sladkorne bolezni: mejne bazalne glikemije in motene tolerance za glukozo.

Ledvice

S preprostim laboratorijskim testiranjem do zgodnejšega odkritja kronične ledvične bolezni – letos začetek presejanja v ambulantah družinske medicine

Kronična ledvična bolezen še vedno, kljub vsem zmogljivostim sodobne medicine, prepogosto vse predolgo ostane neprepoznana. Ker simptomi kroničnega ledvičnega obolenja dolgo ostanejo neopazni, se velika večina obolelih ne zaveda prisotnosti bolezni, ki pa sčasoma lahko močno ogrozi njihovo zdravje in tudi življenje, kajti simptomi se pokažejo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Po drugi strani pa so zelo povedni tudi raziskovalni podatki, ki so pokazali, da ima med pacienti, obravnavanimi v ambulantah družinske medicine, skoraj četrtina (več kot 23 odstotkov) kronično ledvično bolezen, vendar je ta podatek zabeležen le pri dobri polovici (13,4 odstotka) obolelih. Pri tem problemu pa ne gre le za spregledovanje omenjene bolezni, ampak posledično tudi srčno-žilnih tveganj in obolenj, kajti delovanje ledvic in srca je sinhrono; ko se pojavi bolezen na enem organu, je ogrožen tudi drugi.

Respiratorne okužbe, gripa

Kroženje virusov, ki povzročajo akutne okužbe dihal, je še vedno intenzivno. Kako ohraniti zdravje?

Da je sezona akutnih okužb dihal, ki so prepoznavne spremljevalke jesensko-zimskega obdobja, še vedno aktualna, je opazno in slišno. Še vedno tako rekoč na vsakem koraku srečujemo mnoge, ki kljub močnemu prehladu, slabemu počutju, kašlju in povišani temperaturi ostajajo »aktivni in družabni«, čeprav to ni priporočljivo – zaradi možnosti prenosa okužb, ki pri sicer zdravem ne povzročijo posebnih težav, medtem ko so pri starejšemu človeku, nekomu s kronično boleznijo ali pri imunsko šibkemu malčku posledice lahko bistveno resnejše, včasih celo usodne. Zagotovo pa je spodbudno, da se je pojavnost gripe že začela zmanjševati.

Srce in žilje

Kako čim bolje poskrbeti za zdravje srca, ki utripne približno 100.000-krat na dan in v enem samem dnevu prečrpa več kot 7200 litrov krvi?

Zakaj slogan letošnjega svetovnega dneva srca poudarja, da 'vsak utrip šteje'? Zato, ker je prav vsak srčni utrip sinonim za življenje. Srce človeka utripne približno 100.000-krat na dan. Z enim utripom prečrpa 70 mililitrov krvi, v enem dnevu več kot 7200 litrov. Pri nekom, ki je fizično zelo aktiven, se omenjena količina lahko poveča tudi za petkrat. Skratka, srce, ki skrbi za naše življenje, ima veliko dela – vse prepogosto pa se zgodi, da posameznik pozabi na skrb za zdravje svojega srca. In to se sčasoma odrazi v različnih težavah, boleznih ali bolezenskih stanjih pa tudi zapletih. Zato, kot opozarjajo pri društvu za srce, nihče ne bi smel pozabil na svoje srce, ki ni »le« eden od organov, ampak metronom, ki človekovemu življenju daje ritem od rojstva do smrti in ki mu je treba pravočasno prisluhniti ter se čim bolj sinhronizirati z ritmom, ki je najoptimalnejši za dobro, kakovostno življenje.

Zdrava izbira

Energijske pijače, ki niso nič drugega kot poživila, pri mladih povzročajo resne težave – od motenj koncentracije in spanja do večjega izločanja stresnih hormonov ter srčnih aritmij

Pri energijskih pijačah, katerih poraba se povečuje zlasti med mladimi, je zavajajoče že poimenovanje, kaj šele vsebina z dodatki, ki škodijo predvsem otrokom in mladostnikom, saj puščajo neizbrisen odtis na zdravju razvijajočega se organizma. Mladi za moč in energijo potrebujejo predvsem uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost in kakovosten ter dovolj dolg spanec – ne pa energijskih pijač, ki jim energijo v resnici jemljejo, čeprav morda sprva prevlada občutek, da na ta način lažje premagujejo utrujenost. Resnica, ki je tudi znanstveno potrjena, je, da pitje energijskih pijač nedvoumno vpliva – in to ne v dobrem smislu – na kognitivne sposobnosti, ki se pri mladih še razvijajo.

Rak

Rak sečnega mehurja – (pre)pogosto spregledana onkološka bolezen, pri kateri je najprepoznavnejši simptom kri v urinu

Rak sečnega mehurja je eno izmed obolenj, ki pogosto vse predolgo ostanejo neprepoznana – in to kljub temu, da je glavni simptom te bolezni, s prostim očesom vidno kri v urinu, mogoče dokaj hitro opaziti. Temu bi moralo slediti takojšnje ukrepanje: odhod k osebnemu zdravniku, ki opravi osnovno diagnostiko, s katero preveri, ali do krvavitve morda ni prišlo zaradi uroinfekta, ki ga je mogoče ozdraviti z antibiotiki. Nikakor pa antibiotiki niso rešitev, če ali ko gre za raka sečnega mehurja, še zlasti, če se ta pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki – in takih primerov ni malo.

Rak

Pozne posledice zdravljenja krvnega raka se lahko pojavijo nekaj mesecev, let ali celo desetletij po končanem zdravljenju

V EU vsakih devet sekund nekdo dobi diagnozo rak. Ko človek izve, da je zbolel za rakom (ali katerokoli drugo kronično, napredujočo, težko ozdravljivo ali celo neozdravljivo boleznijo), se mu okviri sveta, v katere je umestil svojo življenjsko pot, sesedejo kot hišica iz kock. Težko je v sebi najti dovolj moči za vztrajno utiranje poti k ponovni pridobitvi zdravja, saj je na njej polno ovinkov, lukenj in ovir, ki se jim je treba izogibati med zdravljenjem, okrevanjem in rehabilitacijo – da se je potem mogoče vrniti v običajno življenje in biti kos številnim neizogibnim izzivom. Vsakdo, ki prehodi to pot, je zmagovalec, še zlasti, če se je s takšno težko preizkušnjo primoran soočiti v obdobju otroštva, najstništva oziroma zgodnje odraslosti, saj tako dobi popotnico, v kateri se skrivajo morebitne pozne posledice zdravljenja osnovne onkološke bolezni.

Rak

Rak prostate: »Vsak moški se mora zavedati, da servisnega pregleda ne potrebuje le njegov avto, ampak tudi njegovo zdravje«

Moški so praviloma zelo zadržani, kadar je govora o bolezni. Neradi spregovorijo o svoji izkušnji, stežka priznajo, pred kako težke preizkušnje jih je postavila bolezen, neradi se posvetujejo, le redki so na podlagi svojega izkustva pripravljeni svetovati drugim. Pri raku prostate je to še opazneje, saj bolezen zareže v intimne razsežnosti življenja. Ker je rak prostate še vedno tabu tema, zaznamovana s stigmo, so se v Društvu uroloških bolnikov Slovenije odločili, da obolelim zagotovijo podporo. Njihovi člani, ki so tudi sami preboleli raka prostate, bodo po zdaj že končanem izobraževanju za mentorje bolnikom, ki so se na novo srečali s to diagnozo, na podlagi osebnega izkustva svetovali, kako se spoprijeti z izzivi, ki jih prinašajo bolezen, zdravljenje in okrevanje.

Presejalni programi

»Pljučnega raka v zgodnji fazi bolezni odkrijemo pri le 20 odstotkih obolelih – po uvedbi presejalnega programa pa pričakujemo, da se bo ta delež povečal na 60 odstotkov«

Pljučni rak še vedno spada med rake z res slabo prognozo, nenazadnje tudi ali predvsem zaradi tega, ker je le 20 odstotkov teh obolenj odkritih v zgodnji fazi, ko je zdravljenje še lahko uspešno. Pri približno polovici obolelih raka pljuč odkrijejo šele, ko ima ta že metastaze in zdravljenje ni več učinkovito. Ker v Sloveniji vsako peto smrt, do katere pride zaradi napredovanja onkološke bolezni, zakrivi prav rak pljuč, pa so v kontekstu nanizanih podatkov spodbudni izsledki poglobljenih raziskav. Te so pokazale in dokazale pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka (tudi pri dolgoletnih aktivnih kadilcih ali nekdanjih kadilcih!) – po zaslugi slikanja z računalniško tomografijo (CT) z nizkimi odmerki sevanja, pravočasni postavitvi diagnoze in takojšnjem zdravljenju, že v začetni fazi bolezni, ko simptomi še niso prepozna(v)ni. Takšen pristop si lahko kmalu obetamo, z uvedbo presejalnega programa za raka na pljučih.