Ključni moment, ki govori v prid uvedbi presejalnega programa za raka na prostati, je zmanjšanje umrljivosti zaradi agresivne, hitro napredujoče oblike tega raka. To je pomembno tudi zato, ker sta tako zbolevnost kot umrljivost slovenskih moških zaradi tega onkološkega obolenja precej nad evropskim povprečjem.
Asist. mag. Janka Čarman, ki kot specialistka onkologije z radioterapijo dela na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je vodja strokovne skupine za raka prostate pri državnem programu za obvladovanje raka (DPOR), vodi pa tudi projekt Peter, v sklopu katerega se odvijajo oziroma se bodo odvijale aktivne priprave na uvedbo presejanja za raka prostate. Zato je aktivno vpeta v vse aktivnosti, s katerimi bo strokovno, organizacijsko in izvedbeno tlakovana pot do novega presejalnega programa, ki se bo pridružil že uveljavljenim in uspešnim programom Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak na prsih) in Svit (rak debelega črevesja in danke).
Ključni moment, ki govori v prid uvedbi presejalnega programa za raka na prostati, je zmanjšanje umrljivosti zaradi agresivne, hitro napredujoče oblike tega raka.
Nujno je zmanjšanje naključnega presejanja
Kar se tiče diagnostike, povezane z rakom prostate (določanje za prostato specifičnega antigena, PSA), je že zdaj pogosto tako imenovano priložnostno presejanje, ki ni ne sistematično ne učinkovito.
Pri raku prostate pravzaprav ni mogoče govoriti o začetnih bolezenskih simptomih in znakih. Najpogostejše težave, s katerimi se spopadajo moški, so obolenja spodnjih sečil, med katerimi so, na primer, povečana prostata in druga pridružena stanja – težav, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da imajo raka na prostati, pa moški praviloma ne občutijo.
Zato bo cilj organiziranega presejalnega programa za raka prostate, da se pri moških čim prej odkrije čim več agresivnih rakov na prostati.
Kar se tiče diagnostike, povezane z rakom prostate (določanje PSA), je že zdaj pogosto tako imenovano priložnostno presejanje, ki ni ne sistematično ne učinkovito, lahko pa povzroči impotenco ali inkontinenco.
Asist. mag. Janka Čarman, vodja strokovne skupine za raka prostate pri državnem programu za obvladovanje raka (DPOR) in vodja projekta Peter:
»Pri raku prostate je ne glede na to, da se preživetje izboljšuje, ključen stadij ob diagnozi«
Čeprav velja, da je rak prostate bolezen z dobrim preživetjem, je v letu 2021 v Sloveniji zaradi raka prostate umrlo 488 moških.
»Ko govorimo o napovedi preživetja pri raku prostate, je bistvenega pomena stadij bolezni. Podatki registra raka namreč kažejo, da je bilo, na primer, v obdobju od 2012 do 2016 petletno preživetje tistih bolnikov, pri katerih je bila bolezen omejena na prostato, 98-odstotno, pri bolnikih z razsejano boleznijo pa 29-odstotno. Zato je ne glede na to, da se preživetje izboljšuje, ključen stadij ob diagnozi,« poudarja zdravnica.
Ob tem pojasnjuje, da raka prostate ni mogoče preprečiti, »saj za zdaj ne poznamo učinkovite primarne preventive. Poleg tega bolezen v zgodnji fazi nima simptomov in znakov. Tudi zato je tako pri nas kot drugod po Evropi razširjeno tako imenovano priložnostno presejanje, v sklopu katerega zdravim moškim določajo vrednost PSA, vendar to ne znižuje umrljivosti – istočasno pa predstavlja tveganje za prekomerno diagnostiko in tudi morebitno prekomerno zdravljenje.«
Delež petletnega preživetja bolnikov, pri katerih je rak omejen na prostato, je trikrat večji kot pri moških, pri katerih bolezen odkrijejo šele, ko se je ta že razširila.
Prekomerno diagnostiko je mogoče zmanjšati z organiziranim presejanjem, v sklopu katerega, kot izpostavlja asist. mag. Janka Čarman, »na nadaljnjo diagnostiko usmerjamo le tiste moške, pri katerih je tveganje za raka prostate večje. Med moškimi, pri katerih raka prostate odkrijemo zgodaj, pri nekaterih zadostuje že, če jih aktivno spremljamo in začetek zdravljenja odložimo, s čimer ne vplivamo na preživetje, odložimo pa morebitne težave, ki jih lahko prinese vsako zdravljenje.«
Organizirano presejanje naj bi zmanjšalo delež bolezni, odkrite šele v napredovali fazi, »kajti ti stadiji slabo vplivajo tako na napoved preživetja kot na kakovost življenja bolnikov. Toda tudi če bo program zelo učinkovit, ne bo dobrih rezultatov, če ne bomo hkrati omejili priložnostnega presejanja in uspešno vključili aktivnega sledenja pri tistih rakih, ki ne zahtevajo takojšnjega zdravljenja,« opozarja vodja strokovne skupine za raka prostate pri DPOR in vodja projekta Peter.
Tudi če bo presejalni program za raka prostate zelo učinkovit, ne bo dobrih rezultatov, če ne bomo istočasno omejili priložnostnega presejanja in vključili aktivnega sledenja pri tistih rakih, ki ne zahtevajo takojšnjega zdravljenja.
Na poti k organiziranemu presejanju za raka prostate
»Najprej se bo začela manjša raziskava, ki jo pripravljamo s tujimi strokovnjaki, tej pa bo čez približno dve leti sledila nekoliko večja, pilotna raziskava. Rezultate bomo ves čas analizirali, dobljeni podatki pa bodo osnova za oceno, koliko potrebujemo kadra, opreme in kateri je najučinkovitejši način za uvedbo presejanja na nacionalni ravni, pove asist. mag. Janka Čarman.
Ob tem pa oceni, da je v tem trenutku še »prezgodaj za napovedovanje točne časovnice glede začetka organiziranega presejanja na nacionalni ravni – tega bomo snovali ves čas, toda pred uvedbo bomo pridobiti še veliko podatkov.«
Z raziskavama pridobljeni podatki bodo osnova za oceno, koliko potrebujemo kadra, opreme in kateri je najučinkovitejši način za uvedbo presejanja na nacionalni ravni.
Neinvazivni diagnostiki bo šele v zadnjem koraku sledila biopsija
Moški, stari od 50 do 69 let, ki jih bodo vključili v prvo, manjšo raziskavo, bodo izbrani naključno.
»Z raziskavo bomo pokrili ljubljansko regijo; moški bodo povabljeni na odvzem krvi, na tej osnovi se bo pri vsakem določila vrednost za prostato specifičnega antigena (PSA). V sklopu raziskave imamo odobrenih 6000 odvzemov PSA; pri moških, pri katerih bo verjetnost za raka prostate večja, bo sledila nadaljnja diagnostika,« opisuje začrtani scenosled raziskave Janka Čarman.
Če bo PSA znašal več kot tri, bo iz istega vzorca krvi dodatno določen še en dejavnik, ki opredeljuje večje tveganje za raka prostate, nakar »bomo z ultrazvokom, torej z neinvazivno diagnostiko, prek trebušne stene ugotovili velikost prostate. Če bo en ali drugi kazalnik pokazal, da je prisotno večje tveganje za raka prostate, bo moški opravil še magnetno-resonančno (MR) slikanje. Če bo večje tveganje potrjeno tudi z MR, bo sledila še biopsija prostate, ki bo omogočila potrditev bolezni.«
Takšna je predvidena raziskovalna pot, na podlagi katere se bo sčasoma začelo odvijati presejanje za raka prostate. »Če pa se bo pokazalo, da bi bil drugačen način učinkovitejši, bomo to umestili v pilotno raziskavo in kasneje v presejalni program. Pričakujemo, da bo analiza rezultatov te raziskave izhodišče za oblikovanje pilotne raziskave in potem tudi za oblikovanje presejalnega programa,« še pove Janka Čarman.
Predvidena pot organiziranega presejanja za raka prostate: če bo po odvzemu vzorca krvi vrednost PSA nad tri, bo sledila ultrazvočna preiskava (ugotavljanje velikosti prostate prek trebušne stene) in slikanje z magnetno resonanco. Če bo večje tveganje potrjeno tudi z MR, bo opravljena še biopsija prostate, ki bo omogočila postavitev diagnoze.
Portreta in video inserti: Diana Zajec; ilustraciji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
