»Mentorska pomoč in laični prenos izkušenj imata velik pomen tako za bolnike in njihove svojce kot tudi za zdravstveni sistem in, nenazadnje, za celotno družbo. Bolniki s svojim znanjem in razumevanjem pomagajo drugim bolnikom, jim zagotavljajo podporo, pri čemer ne želijo in nočejo prevzeti vloge zdravnikov. Jasno pa je, da bolnik in zdravnik, ne glede na empatičnost slednjega, nikoli in nikdar ne moreta biti v 'istih čevljih'. Zdaj imamo deset kvalificiranih mentorjev, ki so opravili zahtevno tridnevno izobraževanje in bodo svoje znanje redno obnavljali – ne z namenom, da bi bili zdravniki, ampak da bi znali usmerjati svoje vrstnike,« poudarja predsednik društva uroloških bolnikov Igor Antauer, ki se je v minulih letih v sodelovanju z domačo in tujo stroko močno angažiral in pripomogel k temu, da Slovenija danes odpira vrata novemu presejalnemu programu, namenjenemu čim zgodnejšemu odkritju agresivnih, hitro napredujočih oblik raka prostate.
Program bo sledil zgledu programov Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesja in danke); ti so z odkrivanjem predrakavih in rakavih sprememb pri ljudeh, ki znakov bolezni sploh še ne občutijo, pomembno pripomogli k zmanjšanju zbolevnosti in umrljivosti zaradi omenjenih rakov in se uvrščajo med najuspešnejše v Evropi.
Na poti k izboljšanju statistike
Diagnoza rak prostate vsako leto zamaje začrtane življenjske okvire več kot 1600 Slovencem. Zaradi pozne postavitve diagnoze in zapletov zaradi napredovanja bolezni vsako leto ugasne približno 450 življenj.
Po drugi strani pa je spodbuden podatek, da med nami živi več kot 16.000 moških, pri katerih so v preteklosti odkrili raka na prostati, vendar po zaslugi uspešnega, učinkovitega zdravljenja in rehabilitacije živijo kakovostno življenje. V društvu uroloških bolnikov si želijo, da bi bilo takih primerov čim več, pri čemer želijo odigrati dejavno vlogo. Čeprav člani društva že vrsto let zagotavljajo podporo bolnikom z rakom prostate, so to neformalno dejavnost zdaj postavili v formalnejše okvire – z razširitvijo mreže usposobljenih mentorjev, ki so si med zdravljenjem nabrali bogate, raznovrstne izkušnje.
Slovencem vsako leto postavijo diagnozo rak prostate
življenj vsako leto ugasne zaradi raka prostate
Slovencem so v preteklosti odkrili raka na prostati in ga uspešno (o)zdravili
Od pobude civilne družbe do prižiga uradne zelene luči
Ob tem Igor Antauer pojasnjuje, da je društvo ki ga vodi, prav zaradi skrb vzbujajočih številk, ki prikazujejo sliko zbolevnosti in umrljivosti zaradi raka na prostati na Slovenskem – pa tudi zaradi neučinkovitosti oportunističnega izvajanja testiranj PSA (za prostato specifičnega antigena), o čemer smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali –, sprožilo pobudo za uvedbo presejalnega programa za raka prostate. V sodelovanju s slovenskimi zdravniki in predsednikom evropskega združenja urologov prof. dr. Hainom Van Poppelom ter s podporo pristojne komisije državnega sveta so jeseni 2022 pripravili prvi posvet na to temo, drugi je – ob sodelovanju z združenjem Europa Uomo, ki na stari celini zastopa moške z rakom prostate, Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Onkološkim inštitutom (OI) Ljubljana – sledil novembra lani. In tako je, kot dodaja Antauer, »na podlagi sklepov, sprejetih na obeh posvetih, vlada prižgala zeleno luč za začetek priprav na uvedbo presejalnega programa za raka prostate«.
Nosilec programa bo onkološki inštitut, ki bo predvidoma v drugi polovici tega leta začel s pilotnim projektom za presejanje raka na prostati. Projekt, poimenovan Peter, bo potekal v osrednjeslovenski regiji, vanj naj bi vključili 1000 naključno izbranih moških, starih od 50 do 69 let, nakar bodo na podlagi rezultatov PSA testov pri dobri polovici opravili nadaljnje preiskave. Ko bo pilotni projekt končan, ga bodo ocenili, nato izvedli še enega, temu pa bo, ko bo zadoščeno strogim zahtevam za kakovostno izvajanje organiziranega presejanja, sledila uvedba presejalnega programa na nacionalni ravni.
V projekt Peter, ki bo potekal v osrednjeslovenski regiji in s katerim bodo tlakovali pot uvedbi organiziranega presejanja za raka prostate, naj bi vključili 10.000 naključno izbranih moških, starih od 50 do 69 let, nakar bodo na podlagi rezultatov PSA testov pri približno polovici opravili nadaljnje preiskave.
Sistematično ločevanje med dvema obrazoma iste bolezni
»Najbistveneje pri vsakem presejalnem programu pa je, seveda, to, da se vsak, ki prejme vabilo, nanj tudi odzove. Zato naj poudarim: odločitev za odhod na 'preventivni servis' je, tako kot hrabro premagovanje raka prostate, z našo pomočjo lažja. Vsak moški pa se mora zavedati, da servisnega pregleda ne potrebuje le njegov avto, ampak tudi njegovo zdravje,« je neposreden predsednik društva uroloških bolnikov Igor Antauer. Tudi sam je eden od mentorjev, ki so v spoprijemanju z razsežnostmi te vse prej kot enostavne bolezni izbrusili svoj pogled na prihuljeno naravo najpogostejšega raka moških; gre namreč za bolezen, ki praviloma napreduje počasi, kadar pa se pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki, je za obolelega pogosto usodna, tudi zaradi prepozno postavljene diagnoze.
Toda v prihodnje bodo tudi pri nas zagotovljene vse možnosti, da se število moških z agresivno obliko raka na prostati, ki bi jim bolezen odkrili v fazi, ko zdravljenje preprosto ne more biti več učinkovito, zmanjša na minimum.
V prihodnje bodo tudi pri nas zagotovljene vse možnosti, da se število moških z agresivno obliko raka na prostati, ki bi jim bolezen odkrili v fazi, ko zdravljenje preprosto ne more biti več učinkovito, zmanjša na minimum.
Kaj prinaša mentorstvo?
O tem, zakaj je dobro poznati simptome bolezni, zakaj ne velja pozabiti na (povsem neboleče) preverjanje zdravstvenega stanja s testom PSA, kako se spopasti z diagnozo in izzivi, ki jih prinašata tako bolezen kot zdravljenje, zakaj je dobro o tem spregovoriti, se pogovoriti ter dobiti pomoč pri iskanju preverjenih informacij kot tudi pri iskanju najoptimalnejše poti po labirintih javnega zdravstva, sem se za Zdravstveniportal.si pogovarjala s predsednikom društva uroloških bolnikov Igorjem Antauerjem, podpredsednikom Francem Hočevarjem ter članom Gabrijelom Jelom Murnom. Vsi trije so tudi mentorji, ki to delo opravljajo kot prostovoljci in ki na podlagi lastnih izkušenj dobro vedo, kakšne preizkušnje, izzivi in dosežki zaznamujejo življenje po diagnozi rak prostate.
Igor Antauer, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije
»Dragi moški, test PSA ni boleč. Date nekaj kapelj krvi in dobite odgovor ...«
Nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga spodaj objavljamo v celoti:
»Bolniki z rakom prostate se samostigmatizirajo, kajti gre za intimno vprašanje, povezano tako z inkontinenco kot tudi z erektilno disfunkcijo. Vsem, ki jih to vprašanje zanima in bodo prisluhnili najinemu pogovoru, pa lahko povem, da je oboje mogoče rešiti – po odstranitvi prostate. Treba pa je vedeti tudi, da ni vsak sum na raka prostate niti vsaka diagnoza rak prostate že tudi 'napotnica' za odstranitev prostate.«
»Dragi moški, test PSA ni boleč. Date nekaj kapelj krvi in dobite odgovor. Tudi visok PSA še ne pomeni, da imate raka prostate. Ampak kljub vsemu: to naredite! Tako kot vozimo avtomobile na servis, servisirajmo tudi sebe. Predvsem pa se ne bojte.«
»Če medicina včasih ni toliko razmišljala o kakovosti življenja bolnika, pa lahko rečem, da je ta danes na prvem mestu. Danes prostate ne odstranijo, če to ni nujno; danes ne obsevajo, če to ni nujno ...«
»Nekaj prijateljem in znancem sem predlagal, naj se včlanijo v društvo, pa se nočejo, ker se bojijo, da bi tako za njihovo bolezen izvedeli drugi. Vendar v komunikaciji z bolnikom skrbimo za zaupnost – njegove identitete ne odkrijemo, če tega ne želi.«
Franc Hočevar, podpredsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije
»Danes se življenje moških končuje z rakom, ne zaradi raka«
Nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga spodaj objavljamo v celoti:
»Izzivi ostajajo nespremenjeni. Raka je vedno več, prebivalstvo se stara in življenje moških se danes končuje z rakom, ne zaradi raka.«
»Pri programu Peter je pomembno tudi vzdušje, ki ga bo ta program ustvaril. Informacije o raku prostate bodo bolj razširjene in mogoče se bodo moški malo bolje poučili o tem problemu.«
»Če je rak odkrit v začetni fazi, se pri zdravljenju prihrani najmanj desetkratnik stroškov. Če začetna intervencija pri prostati stane 15.000 evrov, zdravljenje raka in vseh posledic zagotovo znaša najmanj 150.000 evrov.«
»Kadar gre za bolezen, se je treba z moškimi malo več oziroma drugače ukvarjati. Polovica moških se za intervencijo na tem področju odloči po zaslugi pobude žene oziroma partnerke.«
Gabrijel Jelo Murn, član Društva uroloških bolnikov Slovenije
»Niti eden od prijateljev me v desetih letih ni vprašal, kako se je pri raku prostate vse skupaj začelo – tridesetkrat pa sem moral ponoviti zgodbo o zamenjavi obeh kolkov«
Nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga spodaj objavljamo v celoti:
»Ko me je zdravnica poslala na pregled PSA, so bile vrednosti presežene. Sklepala je, da gre za okužbo, ki bo izzvenela, toda po treh mesecih se vrednost PSA kljub jemanju antibiotikov ni spremenila.«
»Po opravljeni biopsiji prostate mi je urolog povedal, da imam raka prostate. Nisem bil presenečen, zdi se mi, da sem čutil, kaj bom izvedel. Predlagal mi je, da se ponovno vidiva čez leto dni, na kontroli, toda misel, da bom eno leto hodil okrog z rakom na prostati, se mi je zdela strašna. Zato sem dejal, da želim, da mi odstrani prostato. Odgovor urologa me je, glede na prvotni predlog, presenetil; dejal mi je namreč, da sem se odločil pravilno. Po odstranitvi prostate in ugotovitvi, da je bil rak v začetni fazi bolezni, nisem potreboval nobenega drugega zdravljenja.«
»Bolezni nisem skrival, o tem sem bil pripravljen govoriti. Zelo osupljivo pa je, da me nihče od prijateljev v desetih letih ni vprašal, kako se je vse skupaj začelo, kako sem ugotovil, da je nekaj narobe ... Niti eden! Po drugi strani pa sem tridesetkrat moral ponoviti zgodbo o zamenjavi obeh kolkov.«
Video pogovori in portreti: Diana Zajec; ilustraciji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
