»V presejalni program, v sklopu katerega želimo umrljivost zaradi raka pljuč zmanjšati za 20 do 25 odstotkov, delež bolnikov z zgodaj odkrito boleznijo pa povečati na 60 odstotkov, bomo vabili dolgoletne kadilce, stare od 50 do 74 let, saj vemo, da kajenje povzroči 85 odstotkov primerov pljučnega raka,« poudarja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, ki je tudi vodja strokovne skupine za pljučnega raka pri državnem programu za obvladovanje raka (DPOR) in vodja projekta Luka, v sklopu katerega nastajajo obrisi presejalnega programa za raka pljuč.

Kakšni so danes podatki o petletnem preživetju bolnikov s pljučnim rakom – podatki, ki odražajo uspešnost zdravljenja določene bolezni? 

»Petletno preživetje bolnikov z rakom pljuč je še vedno približno 25-odstotno in ta delež se le počasi povečuje. Pri posameznikih, pri katerih diagnozo postavimo v zgodnji fazi bolezni, pa je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Zato si res želimo, da bi, tudi po zaslugi presejanja, čim več obolelim diagnozo postavili v čim zgodnejši fazi bolezni,« pojasnjuje doc. dr. Martina Vrankar.

Doc. dr. Martina Vrankar, Onkološki inštitut Ljubljana, vodja strokovne skupine za pljučnega raka pri DPOR in vodja projekta Luka:

»S presejalnim program za pljučnega raka želimo zmanjšati umrljivosti zaradi te bolezni za četrtino«

»Vemo, da je zdravljenje pljučnega raka uspešnejše, če bolezen odkrijemo v zgodnjem stadiju – vendar dovolj zgodaj odkrijemo le približno 20 odstotkov bolnikov. Pri teh je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Žal pa ima kar polovica bolnikov od postavitvi diagnoze že metastatsko bolezen, ki je za zdaj še ne zmoremo pozdraviti,« pojasnjuje zdravnica.

V zadnjih desetletjih so raziskave zgodnjega odkrivanja pljučnega raka z uporabo računalniške tomografije (CT) z nizkimi odmerki sevanja pri kadilcih ali bivših kadilcih potrdile pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka. »Zato bomo pri pripravi presejalnega programa za pljučnega raka sledili tem spoznanjem. V presejalni program bomo vključili dolgoletne kadilce, stare od 50 do 74 let. Del presejalnega programa pa bodo tudi programi za opuščanje kajenja, kajti kajenje je v kar 85-odstotnem deležu vzrok za nastanek raka na pljučih,« dodaja doc. dr. Martina Vrankar.

Pred uvedbo programa je načrtovana tudi izvedba pilotne raziskave, »s katero bomo bolje ocenili potrebo po zdravstvenih zmogljivostih in opredelili ustrezno komunikacijo za čim boljši odziv oziroma udeležbo. Pridobili pa bomo tudi druge ključne podatke, pomembne za pripravo in implementacijo presejalnega programa.«

Pilotna raziskava naj bi se začela v roku dveh let, pri čemer je, kar se tiče izvedbe programa, po prepričanju vodje projekta Luka, »zelo pomembno, da imamo podporo slovenskih odločevalcev in javnosti ter, seveda, domačih in tujih mednarodno priznanih strokovnjakov s tega področja. Cilj presejalnega programa za pljučnega raka je zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni za 20 do 25 odstotkov. Povečati želimo delež bolnikov, pri katerih bolezen odkrijemo v zgodnjem stadiju – če je zdaj takih le 20 odstotkov, pričakujemo, da jih bo v prihodnje 60 odstotkov. S tem bi v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom naredili res velik korak naprej.«

Kdo bo povabljen na presejanje za raka pljuč?

Možnosti za identifikacijo tistih, ki naj bi jih vključili v presejalni program za pljučnega raka, je, kot se je pokazalo tudi v tujih raziskavah, več. 

Ena možnost je pošiljanje kratkih vprašalnikov o kajenju, ki jih prejmejo vsi v določeni starostni skupini, nakar bi po prejetju odgovorov ocenili tveganje za nastanek raka pljuč – in vse, ki imajo visoko tveganje, potem povabili na presejanje: na CT slikanje prsnega koša z nizkimi odmerki sevanja. Druga možnost je pridobitev tovrstnih podatkov od družinskih zdravnikov oziroma referenčnih ambulant; v tujih raziskavah se je, kar se tiče udeležbe v presejalnem programu, tak pristop, ki je bolj individualen, pokazal kot boljši. 

Verjetno bo, kot ugotavlja Martina Vrankar, najboljšo rešitev zagotovila kombinacija obeh možnosti. »V prihodnosti pa se na tem področju kot obetavna kaže tudi možnost uporabe e-kartona, ki bo omogočil povezavo vseh medicinskih podatkov, med katerimi bo tudi podatek o kajenju. V tem času, ko nam bodo pri pripravi novega presejalnega programa za raka pljuč pomagali tudi tuji strokovnjaki, bodo opravljene analize, vključno z raziskavo javnega mnenja – in obetamo si, da nam bodo tako pridobljeni podatki v pomoč tudi pri odločitvi, kako pravilno izbrati ciljno skupino.«

Pilotna raziskava bo stekla v roku dveh let

V  fazi snovanja uvedbe presejalnega programa za pljučnega raka je treba pripraviti dokumentacijo za presejalni program, določiti presejalne in programske smernice ter opredeliti klinično pot udeleženca v presejalnem programu. Pri tem bodo ključno vlogo odigrali različni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preventivo, diagnostiko in zdravljenjem pljučnega raka. 

Ob tem doc. dr. Martina Vrankar pove, da trenutno »finančna sredstva prejemamo iz raziskovalnega projekta, ki ga podpirata resorno ministrstvo ter agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS). Kar se tiče pridobitve sredstev za pilotni program, pa se odpirajo različne možnosti, vendar bi bilo o tem za zdaj še preuranjeno govoriti.«

Portreta in video inserti: Diana Zajec; ilustraciji: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.