V Sloveniji diagnozo rak mod vsako leto v povprečju postavijo 120 do 130 mladim moškim, najpogosteje v starosti od 17 do 38 let. Gre za bolezen, ki je dobro ozdravljiva, vendar je – tako kot pri raku dojk pri ženskah – pomembno samopregledovanje, kajti tako je mogoče bolezenske spremembe odkriti in posledično tudi zdraviti pravočasno. 

»Odstranjeno modo je mogoče nadomestiti s silikonskim vsadkom«

Pri diagnozi rak mod se je, kot meni vodja Centra sodobne urologije v Ljubljani Sebastian Jeršinovič, predvsem treba zavedati, kako večplastno – po fiziološki, psihološki in socialni plati – postavitev takšne diagnoze lahko vpliva na človeka, kajti: »V ambulanto pride popolnoma zdrav človek, ki je pred tem tekel na maratonih – iz ambulante pa odide nekdo, ki je izvedel, da je bolan, da ga čaka kirurško zdravljenje, obsevanje, kemoterapije, kar je za mladega človeka absoluten šok. Zato naj poudarim: moški, ki zatipa zatrdlino v modu, nima časa za raziskovanje po spletu – nemudoma naj odide k specialistu, kjer bo prej kot v četrt ure dobil strokovno nedvoumen odgovor.«

Sebastian Jeršinovič se je pet let izpopolnjeval na eni izmed najuglednejših uroloških klinik, univerzitetni kliniki v Tübingenu, kjer je opravil subspecializacijo iz medikamentozne tumorske terapije in andrologije, znanstveno-raziskovalno pa se posveča zdravljenju raka sečnega mehurja. O diagnostiki in zdravljenju raka na modih, ki je (v veliki meri) obolenje mladih moških, pa je podrobneje spregovoril v sklopu letošnje konference »Življenje z rakom«, na kateri je beseda tekla o izzivih, ki jih mladim prinaša onkološka diagnoza – skupaj z zdravljenjem, celostno obravnavo, rehabilitacijo, vračanjem v običajni (delovni) vsakdan in tudi poznimi posledicami zdravljenja.

Urolog je glede telesnih posledic zdravljenja raka na modih pojasnil, da je odstranjeno modo mogoče nadomestiti s silikonskim implantatom, ki pa ga je včasih – bodisi zaradi kroničnega vnetja bodisi zaradi zavrnitve vsadka – treba odstraniti. Občasno se zgodi, da se je bolezen iz mod že razširila, zato je njene ostanke v obliki povečanih bezgavk treba odstraniti tudi iz, na primer, trebuha. Poseg se izvede robotsko ali laparoskopsko, »na vidiku pa je že robot, ki nam bo omogočil, da tovrstni poseg opravimo prek ene same luknjice v trebuhu,« dodaja Sebastian Jeršinovič.

Potek in posledice zdravljenja

Urolog Jeršinovič izpostavlja tudi vpliv diagnoze na psiho, ki je vse prej kot zanemarljiv, kajti informaciji o raku na modih »sledijo šok, tesnoba in strah pred izgubo identitete, pri čemer je treba upoštevati tudi stisko, v kateri se znajde oboleli zaradi pričakovanj družbe glede 'moškosti'.«

Poleg odstranitve moda so med telesnimi posledicami onkološkega zdravljenja prisotne tudi posledice limfadenektomije (odstranitve retroperitonealnih bezgavk), ki na telesu pusti brazgotine, lahko se pojavi retrogradna ejakulacija – pa tudi posledice kemoterapije; ta lahko povzroči izgubo las in upad mišične mase ter vpliva na kakovost semena.

Kadar je zdravljenje s kemoterapijo neizogibno, se pacientom za dve leti odsvetuje načrtovanje družine – da se, kot izpostavlja Sebastian Jeršinovič, »genetski material popolnoma obnovi«. Sicer pa po zdravljenju raka mod ne kaže odmisliti tudi možnosti poznih posledic, ki lahko vplivajo na spolnost in se kažejo v zmanjšanem libidu ter (dokaj visoki stopnji) erektilne disfunkcije – pa tudi neplodnosti. 

»Zaradi poškodbe živcev se lahko pojavi retrogradna ejakulacija, kar pri pacientu lahko vpliva na nastanek neplodnosti. Zato mladim moškim, ki jih zdravimo zaradi onkološkega obolenja mod, že pred začetkom zdravljenja svetujemo, naj shranijo genetski material, če si bodo v prihodnosti želeli omisliti družino. Sicer je res, da večina moških po zdravljenju nima težav v smislu neplodnosti, vendar je odločitev za zamrznitev semena pred začetkom zdravljenja smiselna,« poudarja urolog Jeršinovič.

Po njegovem prepričanju je izjemno pomembno, da je v Sloveniji na voljo obilo možnosti za vključevanje obolelih v združenja bolnikov, ki da so res kakovostna, v veliko pomoč in podporo. »Tudi sam sem bil član združenja Onkoman. In res priporočam vsakomur, ki se mora soočiti z diagnozo rak na modih, naj se včlani v združenje, kjer bo, kar se tiče poteka zdravljenja, lahko prisluhnil številnim pozitivnim zgodbam in dobrim izkušnjam z zdravljenjem in okrevanjem, kar bo zagotovo olajšalo tudi potek zdravljenja. Zelo pomembni sta psihološka pomoč in vključitev v podporne skupine – vzporedno s tem pa, seveda, tudi odprta komunikacija z najbližjimi.«

»Ko sem izvedel za diagnozo, sem imel eno samo željo: da se pozdravim«

Domen Lampret, ki so mu bolezen diagnosticirali v času, v katerem je nameraval natančneje začrtati svojo življenjsko pot in kratkoročne cilje na njej, je takrat vse načrte strnil v eno samo željo: da se pozdravi. 

Včlanil se je tudi v onkološko društvo za moške Onkoman in danes, ko je bolezen premagana, poudarja, kako pomembna je psihološka pomoč med zdravljenjem pa tudi pomoč zagovorniških organizacij, ki omogočajo psihosocialno svetovanje, kajti, kot dodaja: »Po zdravljenju sem imel veliko težav – na fizični, kondicijski pa tudi zdravstveni ravni.«

Domen Lampret dela v zdravstveni negi, v domu starejših, kar pomeni, da za pomoč varovancem, tudi povsem onemoglim, potrebuje ogromno energije; dela s polovičnim delovnim časom, kajti osemurnega delovnika ne bi zmogel. »Zdaj teče tretje leto po ozdravitvi, medtem ko se je proces poklicne rehabilitacije začel šele pred pol leta,« izpostavi. 

Doživetje tega, kako je, ko se znajdeš na drugi strani »modre obleke«, je, kot priznava, zelo vplivalo na njegov delovni pristop in empatijo do varovancev v domu, ki jim pomaga, kajti »zelo dobro vem in razumem, kako je, ko sam ne moreš seči po kozarcu vode, če si žejen, ali ko ne zmoreš sam jesti in potrebuješ pomoč.« In zato po uspešno prestani preizkušnji zdaj strokovno in osebno pomoč s še večjo predanostjo namenja drugim. 

Simbolične fotografije: iStock; portreta: posnetek zaslona

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.