Zakaj je ohranjanje čim bolj zdravega zobovja ključnega pomena tudi pri onkoloških bolnikih? »Večina bolezni v ustih je kroničnih, zato jih ne čutimo – ko pa jih, je praviloma že prepozno. Zato so redni obiski pri zobozdravniku res pomembni, saj tako dovolj hitro odkrijemo razloge za težave na zobeh in obzobnih tkivih pa tudi bolezni, ki jih pozdravimo. Pri pozni diagnozi pa je v sklopu zdravljenja nujno tudi obsevanje, s katerim sicer uničimo hitro deleče se tumorske celice, istočasno pa povzročimo tudi spremembe na bližnjih zdravih tkivih – med drugim tudi na zobeh in obzobnih tkivih,« opozarja asist. dr. Jana Krapež iz Centra za zobne bolezni in endodontijo Stomatološke klinike ljubljanskega UKC.
Rak ustne votline in žrela je najpogostejši maligni tumor glave in vratu, za katerim moški zbolevajo štirikrat pogosteje kot ženske. Približno 80 odstotkov teh rakov odkrijejo zobozdravniki, med pregledovanjem in zdravljenjem pacienta v zobozdravstveni ambulanti.
Breme raka ustne votline in žrela je hudo – ne le zaradi teže bolezni, ampak tudi zaradi posledic zdravljenja; to namreč lahko povzroči osteoradionekrozo oziroma lokalno odmrtje kosti, ki je posledica bodisi obsevanja bodisi zdravljenja z nekaterimi zdravili. Zato so stomatologi že pred začetkom onkološkega zdravljenja vključeni v obravnavo in pripravo pravega pristopa za preprečitev nastanka nekroze, saj ta sicer v ustni votlini lahko povzroči opustošenje.
Kako pri zdravljenju raka ustne votline in žrela preprečiti opustošenje v ustni votlini
Rak ustne votline in žrela je najpogostejši maligni tumor glave in vratu, za katerim moški zbolevajo štirikrat pogosteje kot ženske. Približno 80 odstotkov teh rakov odkrijejo zobozdravniki. Breme raka ustne votline in žrela je hudo, tudi zaradi posledic zdravljenja, ki lahko povzroči osteoradionekrozo oziroma lokalno odmrtje kosti kot posledico obsevanja ali zdravljenja z nekaterimi zdravili. Zato so stomatologi že pred začetkom onkološkega zdravljenja vključeni v obravnavo in pripravo pravega pristopa za preprečitev nastanka nekroze, saj ta sicer v ustni votlini lahko povzroči opustošenje.
O tej temi smo se za zdravstveni portal podrobneje pogovorili s strokovnjakinjama na tem področju – s prim. dr. Diano Terlević Dabić, ki je tudi članica stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (SZD), in z asist. dr. Jano Krapež iz Centra za zobne bolezni in endodontijo Stomatološke klinike.
Video pogovor s prim. dr. Diano Terlević Dabić
»Kdor opazi ostro omejene rdeče ali bele lise, rane, ki se ne zacelijo v 14 dneh, ali zatrdline v ustih, naj nujno obišče zobozdravnika!«
Rak ustne votline je v resnici najhujša bolezen, ki lahko prizadene bodisi ustno votlino bodisi žrelo. Ta maligni tumor je najpogostejši med raki glave in vratu. V Sloveniji je ta rak po pojavnosti na osmem mestu, medtem ko je med starejšimi moškimi že na šestem mestu.
Vsako leto v povprečju odkrijemo 258 rakov ustne votline, od tega zboli 200 moških in 58 žensk, kar pomeni, da je pri zbolevnosti razmerje med spoloma štiri proti ena in da je spol eden od dejavnikov tveganja, na katerega pa, žal, ne moremo vplivati.
Rak ustne votline je v resnici najhujša bolezen, ki lahko prizadene bodisi ustno votlino bodisi žrelo. Vsako leto v povprečju odkrijemo 258 rakov ustne votline, od tega zboli 200 moških in 58 žensk, kar pomeni, da je pri zbolevnosti razmerje med spoloma štiri proti ena.
Ključnega pomena je med drugim tudi to, da tega raka pogosto odkrijete prav zobozdravniki, kajne?
Res je, vendar običajno že v napredovali fazi, ker se pacienti pri nas oglasijo šele takrat, ko imajo že konkretne težave – na primer bolečine, rana, ki se ne zaceli, oteženo požiranje in žvečenje ter deformacije in otekline. In že pri 25 odstotkih je prvi simptom metastaza na vratu.
Pacienti se pri nas oglasijo šele takrat, ko imajo že konkretne težave – na primer bolečine, rana, ki se ne zaceli, oteženo požiranje in žvečenje ter deformacije in otekline. In že pri 25 odstotkih je prvi simptom metastaza na vratu.
Tako je, bezgavke.
To povprečje želimo izboljšati. Želimo si, da bi pri pacientih lahko opravljali redne zobozdravniške preglede – zlasti pri moških, kadilcih ter starejših od 60 let, ki tvegano in škodljivo pijejo alkohol.
Druga skupina, ki se ji želimo posebej posvetiti, so vsi pacienti s potencialno sumljivimi spremembami. Prav zato pacientom priporočamo preventivno samopregledovanje ustne votline enkrat na mesec – če opazijo ostro omejene rdeče ali bele lise, rane, ki se ne zacelijo v 14 dneh, ali zatrdline v ustih, naj nujno obiščejo zobozdravnika. Ta bo ocenil, ali je nujna napotitev na specialistično raven, da se čim prej pride do diagnoze. Zakaj? Zato, ker je zgodaj odkrita sumljiva sprememba popolnoma ozdravljiva.
Pacientom priporočamo preventivno samopregledovanje ustne votline enkrat na mesec – če opazijo ostro omejene rdeče ali bele lise, rane, ki se ne zacelijo v 14 dneh, ali zatrdline v ustih, naj nujno obiščejo zobozdravnika. Ta bo ocenil, ali je nujna napotitev na specialistično raven, da se čim prej pride do diagnoze. Zakaj? Zato, ker je zgodaj odkrita sumljiva sprememba popolnoma ozdravljiva.
Želim si, da bo tako – in mislim, da je nujno potrebno, da je slehernemu pacientu omogočen tak pregled. Po statistiki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zobozdravniki opravimo več kot 2,1 milijona pregledov na leto. Statistično bi bilo torej vsakemu pacientu lahko omogočeno, da enkrat letno opravi zobozdravniški pregled.
Po statistiki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zobozdravniki opravimo več kot 2,1 milijona pregledov na leto. Statistično bi bilo torej vsakemu pacientu lahko omogočeno, da enkrat letno opravi zobozdravniški pregled.
Rak ustne votline, odkrit v zgodnji fazi, je skoraj popolnoma (80- do 100-odstotno) ozdravljiv, medtem ko je pri napredovalem raku stopnja ozdravljivosti v 5-letnem obdobju 50- do 60-odstotna. V takem primeru je operacija bistveno zahtevnejša, pušča posledice, malformacije obraza in ni povsem uspešna. Tveganje pri doseganju cilja – popolni ozdravitvi pacienta – je veliko večje.
Rak ustne votline, odkrit v zgodnji fazi, je skoraj popolnoma (80- do 100-odstotno) ozdravljiv, medtem ko je pri napredovalem raku stopnja ozdravljivosti v 5-letnem obdobju 50- do 60-odstotna.
Rekla bom takole: preventiva. Preventiva. In preventiva.
Pomembno je ozavestiti pacienta glede tega, da rak ustne votline in žrela obstaja. Po različnih raziskavah namreč 30 do 50 odstotkov splošnega prebivalstva sploh ne ve, da ta rak obstaja. Pomembno je, da pacienta ozavestimo o tem, kateri so dejavniki tveganja za nastanek raka ustne votline. Kadilci zbolevajo 5- do 7-krat pogosteje. Pri kombinaciji intenzivnega kajenja (na primer 20 cigaret na dan) ter tveganega in škodljivega pitja alkohola pa je obolevnost 100-krat večja kot pri drugih pacientih. Že opustitev ali vsaj zmanjšanje kajenja in prekomernega pitja alkohola je dober preventivni ukrep.
Med ostalimi dejavniki tveganja so pomembni še slaba ustna higiena in neurejeno zobovje, tudi neustrezni protetični pripomočki, ki dražijo sluznico ustne votline, prav tako neustrezna prehrana. Dokazano je, da se tveganje poveča za 50 odstotkov pri tistih posameznikih, ki se slabo in neredno prehranjujejo. Enako velja, seveda, za neredne preglede pri zobozdravniku.
Zato je za zobozdravnike resen izziv, kako take posameznike pritegniti k rednim zobozdravniškim pregledom – da čim prej odkrijemo rakave spremembe v čim zgodnejši fazi.
Kadilci zbolevajo 5- do 7-krat pogosteje. Pri kombinaciji intenzivnega kajenja (na primer 20 cigaret na dan) ter tveganega in škodljivega pitja alkohola pa je obolevnost 100-krat večja kot pri drugih pacientih. Že opustitev ali vsaj zmanjšanje kajenja in prekomernega pitja alkohola je dober preventivni ukrep.
Video pogovor z asist. dr. Jano Krapež
»Zaradi obsevanja ali določenih zdravil lahko pride do nekroze kosti, ki je za bolnike, kot pravijo, pogosto hujša od njihove osnovne bolezni – raka«
Sem zobozdravnica, specializirana za zobne bolezni in subspecializirana za onkološke bolnike. Od trenutka, ko ti bolniki izvedo za diagnozo, sem prisotna v sklopu konzilija, kjer po pripravi načrta za zdravljenje raka naredimo tudi načrt za zdravljenje zob. Če ima človek raka glave ali vratu, si lahko predstavljate, kako pomembna je skrb za ustno zdravje.
Pri zdravljenju takega bolnika aktivno sodelujem. Pred začetkom zdravljenja raka pripravim načrt za zdravljenje ustne votline. Pred obsevanjem je treba odstraniti tudi nekatere zdrave zobe – tiste, ki so v bližini tumorja oziroma v obsevalnem polju, zaradi operacije in zaradi obsevanja. Med zdravljenjem sem ob teh bolnikih in jim pomagam pri vzdrževanju zdrave ustne votline in lajšanju akutnih posledic zdravljenja – in potem tako nadaljujemo še dve leti po zdravljenju.
Pomagam torej tako zdravnikom, ki zdravijo raka, predvsem pa bolnikom pri vzdrževanju zdrave ustne votline in pri rehabilitaciji ...
Sem zobozdravnica, specializirana za zobne bolezni in subspecializirana za onkološke bolnike. Od trenutka, ko ti bolniki izvedo za diagnozo, sem prisotna v sklopu konzilija, kjer po pripravi načrta za zdravljenje raka naredimo tudi načrt za zdravljenje zob.
Tako je, zelo resne. Pri in po obsevanju ali v sklopu novih zdravljenj, ki prihajajo – zdravljenj z antiresorptivnimi zdravili –, se zaradi slabih, karioznih zob in slabega vzdrževanja higiene zob lahko pojavi osteoradionekroza. To je z obsevanjem ali z zdravili povzročena nekroza kosti (lokalno odmrtje kosti zaradi iradiacije, op. a.).
Nekroze ni mogoče pozdraviti – ne kirurško ne s tabletami, zato je edini način preventiva. Tako preprečimo, da bi prišlo do obolenja zoba, ki vodi v nekrozo, ki je za bolnika izjemno hudo, zelo boleče stanje, terapije pa ni. Včasih mi bolniki povedo, da je to stanje pravzaprav hujše od njihove osnovne bolezni – raka. In moje delo je preprečevanje nastanka nekroze.
Pri in po obsevanju ali v sklopu novih zdravljenj, ki prihajajo – zdravljenj z antiresorptivnimi zdravili –, se zaradi slabih, karioznih zob in slabega vzdrževanja higiene zob lahko pojavi osteoradionekroza. Nekroze ni mogoče pozdraviti – ne kirurško ne s tabletami, zato je edini način preventiva.
In če se ne motim, so se na tej ravni v zadnjem času spremenile tudi strokovne smernice.
To lahko povem s posebnim ponosom. Priporočila smo izdali junija lani – in to so edina priporočila na področju zobozdravstva, ki veljajo na nacionalni ravni. Pri pripravi priporočil je sodelovala skupina mednarodno uveljavljenih medicinskih strokovnjakov; priprava, ki je temeljila na kliničnih izkušnjah in strokovnih člankih ter dognanjih, je trajala pet let.
Pri pripravi smo se oprli na angleška oziroma škotska priporočila, na podlagi katerih jim tamkaj pred začetkom onkološkega zdravljenja uspe pregledati do deset odstotkov bolnikov. V Sloveniji pa nam je uspelo doseči 100-odstotni delež. Pregledamo prav vse bolnike.
Priporočila smo izdali junija lani in se pri tem oprli na angleška oziroma škotska priporočila, na podlagi katerih jim tamkaj pred začetkom onkološkega zdravljenja uspe pregledati do deset odstotkov bolnikov. V Sloveniji pa nam je uspelo doseči 100-odstotni delež. Pregledamo prav vse bolnike.
Portreta Diane Terlević Dabić in Jane Krapež ter video pogovora: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani
