Ker se raki glave in vratu v polovici primerov pojavijo v ustni votlini, najpomembnejšo vlogo pri njihovem odkrivanju odigrajo zobozdravniki. Vsakdo, ki ne »pozabi« na redno obiskovanje osebnega zobozdravnika (če ga ima, seveda), ima bistveno obetavnejše možnosti za zdravljenje, kajti zgodaj postavljena diagnoza pri raku glave in vratu pomeni bistveno krajše in manj naporno zdravljenje, kakovost življenja obolelega se ne poslabša bistveno, predvsem pa v takem primeru obstaja večja verjetnost za ozdravitev. 

Kot je na nedavni konferenci Življenje z rakom po raku poudarila Ana Mihor, specialistka javnega zdravja, ki dela v sklopu slovenskega registra raka, enega najstarejših populacijskih registrov na stari celini, Slovenija na globalni ravni pri rakih glave in vratu spada med države z visokim bremenom, medtem ko smo na ravni Evrope blizu povprečja. Za temi raki sicer po vsem svetu zboli približno milijon ljudi na leto, umre jih skoraj pol milijona.

Več ko nekdo spije, večja je verjetnost, da bo zbolel za rakom

Med dejavniki tveganja za nastanek tega raka še vedno prednjači tobak; ogroženost kadilca se povečuje s količino na dan pokajenih cigaret, kopiči pa se tudi z leti kajenja. Kadilec je v primerjavi z vrstnikom, ki ne kadi, od petkrat do desetkrat bolj ogrožen, da bo zbolel za katerim od rakov glave in vratu. Podobno je pri alkoholu, kjer se ogroženost povečuje s trajanjem pitja alkohola in s količino dnevno popitega alkohola. 

Pri tem Ana Mihor opozarja predvsem na »sinergistično učinkovanje, kajti kombinacija pitja alkohola in kajenja prinaša do 35-krat večje tveganje. Zato ne smemo pozabiti: ni varne meje pitja alkoholnih pijač – več ko nekdo spije, večja je verjetnost, da bo zbolel za rakom. Po opustitvi kajenja in pitja alkohola pa tveganje postopno upada – do izenačitve z nekadilci oziroma abstinenti pride po približno 20 letih.«

S pitjem alkohola je povezanih 13 odstotkov vseh smrti zaradi raka

Vzrok za nastanek katerega od omenjenih rakov, ki se sicer pojavljajo na območju nazofarinksa (nosno-žrelni predel), orofarinksa (ustni del žrela) in hipofarinksa (spodnji del žrela), pa je predvsem pri raku orofarinksa (limfatično tkivo nebnic, lingvalne tonzile) lahko tudi okužba s humanimi papiloma virusi (HPV), predvsem s tipom 16. »Pripisljivi delež na tej lokaciji narašča v razvitih državah zaradi zmanjševanja izpostavljenosti tobaku ob spremembah spolnih praks,« poudarja predstavnica državnega registra raka in dodaja, da s HPV povezani raki predstavljajo posebno skupino rakov – rakov z boljšim preživetjem, kajti pred okužbo z različnimi tipi HPV se je mogoče zaščititi v zgodnji mladosti, s cepljenjem.

Prim. dr. Marko Kolšek s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa v kontekstu vpliva, ki ga ima alkohol tako na življenje posameznika kot na dogajanje v družbi, poudarja, da je kar 13 odstotkov vseh smrti zaradi raka povezanih tudi s pitjem alkohola.

Seveda je v okolju, ki ga prežema »mokra kultura«, v resnici težko dopovedati – pa čeprav z neovrgljivimi argumenti –, kako veliko je breme, ki ga povzroča pretirano pitje alkoholnih pijač. Morda bi bila slišanost tovrstnih opozoril drugačna, če bi ljudje vedeli, da pitje alkohola povzroči več smrti kot zapleti pri sladkorni bolezni, za katero vemo, da je epidemija sodobnega časa. 

Alkoholne pijače so teratogene, kancerogene, toksične, psihotropne in zasvojljive

Seveda pa je dandanes veliko govora tudi o srčno-žilnih obolenjih, kajti pojavnost teh bolezni je prav tako pogosta. In kako je nastanek tovrstnih obolenj povezan s pretiranim pitjem alkohola? Prim. dr. Marko Kolšek je nedvoumen: »Alkohol okvarja srčno mišico, vpliva na srčni ritem in torej tudi na pojavnost aritmij, zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno težo, prispeva pa tudi k povečanju tveganja za hemoragično možgansko kap.

Kar se tiče alkohola, je podatek, da si je ta v slovenski družbi utrdil prav posebno mesto, bistveno bolj znan od dejstev, da je alkoholna pijača:

• kancerogena (povzroča raka), 
• teratogena (povzroča anomalije na plodu),
• toksična (strupena), 
• psihotropna (vpliva na duševno stanje človeka) in
• zasvojljiva (povzroča odvisnost).

»O pitju alkohola govorimo zelo malo in neradi, vendar bi bilo dobro, če bi se to spremenilo – tudi zato, ker aktualne raziskave kažejo, da danes v stik z alkoholom prihajajo že devetletni otroci. In čeprav v skladu s še vedno veljavnimi priporočili velja, da naj bi bila sprejemljiva meja pitja za ženske sedem meric na teden, za moške pa 14 meric, se moramo zavedati, da v resnici izraza varno pitje ne bi smeli uporabljati – vsakršno pitje alkohola je tvegano, le meja tega tveganja je različna,« opozarja prim. Kolšek, ki povedano utemelji z naštevanjem posledic dolgotrajnega pitja. Ob tem pojasni, da zdrava jetra za predelavo ene enote alkohola potrebujejo uro do dve; dokler jetra ne očistijo krvi, pa alkohol kroži po telesu in učinkuje na posamezne organe.

Tveganje za raka dojk se z vsakimi desetimi grami zaužitega alkohola poveča do 10-krat 

Doc. dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta Ljubljana je v tem kontekstu spregovorila tudi o povezavi med pretiranim pitjem alkohola in posledično pojavnostjo raka dojk, najpogostejšega raka pri ženskah. Za tem rakom pri nas na letni ravni v povprečju zboli 1400 žensk, 400 jih zaradi napredovanja te bolezni in zapletov pri njenem prebolevanju umre. 

»Veliko je dejavnikov tveganja, na katere ženska pri preprečevanju bolezni ne more vplivati – trije pa so taki, pri katerih je tveganje vsekakor mogoče preprečiti: telesna teža, gibanje in pitje alkohola. Za slednjega lahko le ponovimo, da je škodljivost prekomernega pitja alkohola dokazana s številnimi epidemiološkimi raziskavami. A kljub temu je vsako leto med pacientkami, ki jim na novo postavijo to diagnozo, približno 70 takšnih, pri katerih se je bolezen razvila zaradi prekomernega pitja alkohola,« poudarja dr. Simona Borštnar.

Ob tem specialistka internistične onkologije spomni: »Izogibanje alkoholu lahko zmanjša tveganje za nastanek sedmih rakov: ust, žrela, grla, požiralnika, jeter, črevesja in dojk.« Pri ženskah je nastanek raka na prsih (ta se v redkih primerih sicer pojavi tudi pri moških) odvisen tako od genetike (dedna mutacija genov BRCA1 in BRCA2) in družinske obremenjenosti s to boleznijo kot z jemanjem oralnih kontraceptivov in nadomestnim zdravljenjem menopavznih težav s hormoni. Kolikšno tveganje v tem sklopu predstavlja količina popitega alkohola, pa pove podatek, da se tveganje za nastanek raka dojk z vsakimi desetimi grami zaužitega alkohola poveča za 7-krat do 10-krat. 

Vpliv alkoholnih pijač na nastanek raka je jasno dokazan, ni pa dokazano, kakšen je tovrstni vpliv določene vrste alkoholnih pijač. »Nedvoumno pa je, da so nevarnejše žgane pijače, ki vsebujejo visoke koncentracije rakotvornega acetaldehida. Poleg etanola so škodljivi tudi nitrozamini in fenolne spojine, ki zavirajo encim aromatazo in metilacijo DNK,« pojasnjuje zdravnica. Ob tem dodaja, da pri bolnikih z rakom uživanje alkohola lahko vpliva na učinkovanje zdravil tako, da bodisi poveča pojavnost neželenih učinkov bodisi zmanjša učinkovitost zdravila oziroma terapije.

Posledice zdravljenja z obsevanjem pri rakih glave in vratu

»Zobozdravniki se najbolj bojimo, kadar je bolnike s katerim od rakov glave in vratu treba zdraviti z obsevanjem, kajti takšno zdravljenje na področju glave in vratu je zelo škodljivo za zobe,« opozarja asist. dr. Jana Krapež iz Centra za zobne bolezni UKC Ljubljana.

Zdravljenje raka se lahko odvija na različne načine – kirurško, z radioterapijo, s kemoterapijo, z imunoterapijo, s protitelesi, s tarčnimi zdravili ... Pri radioterapiji oziroma obsevanju se v akutni fazi bolezni lahko pojavita radiodermatitis in radiomukozitis, med kroničnimi učinki tovrstne terapije pa so fibroza, motena vaskularizacija, pomanjkanje sline (suha usta), poobsevalni karies ali osteo-radio nekroza čeljusti.

»Če je bolezen že napredovala, je nujno zdravljenje z obsevanjem, ki ima vrsto neželenih učinkov. Ko radioterapevti obsevajo tumor, namreč uničijo tudi žleze slinavke, ki prenehajo proizvajati slino – pri bolniku se razvije tako imenovani poobsevalni hitri karies, ki lahko povzroči nekrotični propad zob in čeljusti. In takšnih kroničnih učinkov zdravljenja raka ustne votline se najbolj bojimo,« poudari stomatologinja, pri čemer pokaže konkretni primer takšnega stanja, ki človeka pusti brez besed.

Nove smernice in stari izzivi

Na podlagi multidisciplinarne obravnave (v konziliju so kirurg, onkolog radioterapevt in zobozdravnik) ter priprave pacienta na poseg je po novih smernicah treba najprej pripraviti načrt za zdravljenje raka in potem še stomatološki načrt. Skupni cilj je odstranitev rakave bolezni, ohranitev neprizadetih tkiv, prizadevati si je treba za čim manjšo morbiditeto kirurškega pristopa, nadomestiti manjkajoča tkiva, zagotoviti funkcionalnost, ohraniti estetiko ter uničiti bolezen. 

In kakšne so možnosti, da bi vse to izpolnili v praksi? 

»V Ljubljani nam je uspelo, da smo pred začetkom obsevanja zobozdravstveno pregledali prav vse paciente. Ugotovili smo, da so obsevalni žarki zelo močni predvsem v predelu spodnjih kočnikov, zato jih pred začetkom obsevanja izpulimo; pacienti posledično lažje vzdržujejo higieno, zdravljenje je manj boleče ...,« pojasnjuje dr. Jana Krapež.

Ob tem pa opozori, da so v zadnjem obdobju zaznali velik porast prepozno odkritih rakov glave in vratu, pri čemer se sklicuje na dr. Diano Terlević Dabić, pobudnico in dolgoletno vodjo projekta »Pravočasni pregled ustne votline lahko reši življenje«. A kljub tovrstnim prizadevanjem in ozaveščanju se v praksi še vedno zatika. »Manjka možnost, da bi pacient enkrat letno lahko prišel k zobozdravniku samo na pregled – na pregled, ki mu s pravočasnim odkritjem raka utegne rešiti življenje. Zobozdravnikov je dovolj, ustno zdravje Slovencev pa je zelo slabo,« predstavnica Centra za zobne bolezni opozori še na neustreznost programov, ki so na tem področju medicine na voljo pacientom. 

​

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani