Kar se tiče pljučnega raka, raka na prostati in raka želodca, bo ta novost izjemno dobrodošla, saj se bo na Slovenskem posledično zmanjšalo breme teh bolezni. Prenovljena priporočila za državne presejalne programe je v septembru pripravila evropska komisija, pred nekaj dnevi pa jih je svet EU tudi potrdil. Državna komisija za presejalne programe, ki jo vodi doc. dr. Urška Ivanuš z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je sicer tudi vodja programa Zora, bo bdela nad uvedbo teh novosti na Slovenskem.

Omenjena komisija, ki deluje od junija 2020, naj bi poskrbela za ohranitev statusa Slovenije kot ene izmed vodilnih držav na stari celini, ki svojemu prebivalstvu zagotavlja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za rake; podobno bo tudi z novimi programi, ki so že nekaj časa na agendi EU. Z njimi naj bi izboljšali zdajšnje stanje, v katerem priložnostna, tako imenovana oportunistična presejanja ne zadostijo strogim merilom glede kakovosti, zato se nemalokrat zgodi, da posameznikom z neverodostojnimi rezultati bolj škodijo kot koristijo.

Ključno vlogo bo odigrala komisija za presejalne programe

Skrb za nemoteno odvijanje organiziranih presejalnih programov se pri nas sicer odvija pod okriljem državnega programa za obvladovanje raka (DPOR), v sklopu katerega deluje državna komisija za presejalne programe. Ta bo v prihodnje usmerjala aktivnosti in bdela nad pripravo predlogov za uvedbo novih tovrstnih programov ter skrbela za strokovno presojo o njihovi kakovosti, ki mora biti neoporečna in zadostiti vsem strogim standardom – tako, kot danes to že velja pri programih za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na prsih Dora, raka materničnega vratu Zora ter raka debelega črevesja in danke Svit.

Slovenija dostopnost pri presejalnih programih že zdaj zagotavlja vsem, zatakne se pri odzivnosti ...

Prenova priporočil za presejanje raka je na ravni EU sledila najaktualnejšim znanstvenim dognanjem in zdaj stremi k uresničitvi cilja, po katerem naj bi v dveh letih dostop do presejalnih programov za raka dojk, raka materničnega vratu ter raka debelega črevesa in danke imelo 90 odstotkov prebivalstva EU. Slovenija je med državami, kjer je ta možnost res zgodnjega odkritja bolezni in posledično bistveno manj invazivnega zdravljenja pa tudi ozdravitve že zdaj zagotovljena vsem – oziroma vsakomur, ki se je pripravljen odzvati na preiskave v sklopu programov Svit, Zora in Dora. Zatakne pa se pri odzivnosti, kajti marsikomu, ki nima težav z zdravjem, se zdi nesmiselno, da bi se udeleževal tovrstnih preiskav ...

Tudi pri že ustaljenih presejalnih programih bo v prihodnje prišlo do sprememb. V sklopu programa Dora so doslej mamografijo izvajali v starosti od 50 do 69 let, v prihodnje naj bi se presejanje razširilo in zajelo ženske v starosti od 45 do 74 let. Presejanje za raka materničnega vratu s testiranjem na humani papiloma virus (HPV) naj bi, vključno z učinki cepljenja proti okužbam z najinvazivnejšimi humanimi papiloma virusi, imelo najboljše učinke, če se ga pri ženskah v starosti od 30 do 65 let izvaja v razmiku pet let ali več. Najprimernejši presejalni test za zgodnje odkritje raka na debelem črevesju in danki je kvantitativno fekalno imunokemično testiranje (FIT) v starostni skupini od 50 do 74 let, ki je tudi vmesna faza pri presoji glede morebitne napotitve na nadaljnje preiskave oziroma na kolonoskopijo.

In kako bo z novimi programi?

Kar se tiče uvajanja novih programov, doc. dr. Urška Ivanuš poudarja, da bo pred uvedbo kateregakoli presejalnega programa treba zadostiti jasnim znanstveno-strokovnim in implementacijskim merilom. Zato bodo v komisiji, ki jo vodi, po nedavnem sprejetju priporočil na ravni EU začeli z oblikovanjem »enotnih nacionalnih usmeritev za ustrezno in vzdržno uvedbo novih organiziranih populacijskih programov, ki bodo po vzoru programov Zora, Dora in Svit dostopni vsem – v natančno opredeljenih ciljnih skupinah«.

Glede treh novih programov veljajo splošne usmeritve, ki jim bo vsaka država članica sledila selektivno, na podlagi nadaljnjih raziskav in njihovih rezultatov. 

Smernice za nove presejalne programe

Tako, denimo, pri raku pljuč velja, da je treba še bolj filigransko proučiti izvedljivost in učinkovitost računalniške tomografije (CT preiskave) z nizkim odmerkom, ki bi jo v smislu presejanja oziroma čim zgodnejšega odkritja (pred)rakavih sprememb na pljučih uvedli za posameznike z visokim tveganjem za razvoj raka pljuč, vključno z res intenzivnimi kadilci (tudi tistimi, ki so kajenje že opustili). Presejalne preglede za pljučnega raka naj bi v prihodnje povezali s preventivnimi pristopi tako na primarni kot na sekundarni ravni zdravstvenega varstva, s katerimi naj bi zmanjšali razširjenost kajenja, saj je ta razvada med glavnimi krivci za prezgodnje ugašanje življenj.

Pri presejanju raka prostate na podlagi testiranja za prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji z magnetno-resonančnim (MR) slikanjem bo treba še podrobneje oceniti tako izvedljivost kot učinkovitost tega programa, ki bo usmerjen v določene skupine moških, pri katerih je tveganje za nastanek te bolezni večje.

Kar pa se tiče presejanja za raka želodca, za zdaj kaže, da bo to prišlo v poštev predvsem v državah oziroma regijah, kjer je pojavnost te bolezni velika; pri tem programu bo strategija usmerjena v odkrivanje in zdravljenje bakterije Helicobacter pylori, ki je izrazito povezana z nastankom te vrste raka.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.