Srce in žilje

Nova možnost zdravljenja atrijske fibrilacije z elektroporacijo je v primerjavi s konvencionalnimi posegi hitrejša in za pacienta varnejša, pripomogla pa bo tudi k skrajšanju čakalnih dob

Bolnike z motnjami srčnega ritma so doslej zdravili z različnimi metodami katetrske ablacije, ki bodo v klinični uporabi ostale prisotne tudi v prihodnje, po novem pa je v UKC Ljubljana na voljo tudi inovativen način zdravljenja aritmij – z elektroporacijo. Tovrstni poseg je hitrejši in za pacienta varnejši, zdravniki in njihovi timi v UKC Ljubljana pa bodo za zdaj edini v Sloveniji in tudi v širši regiji, ki bodo atrijsko fibrilacijo kot najpogostejšo obstojno aritmijo pri odraslih zdravili z elektroporacijo – z novim sistemom, ki omogoča izvedbo posega brez uporabe rentgenskih žarkov.

Sladkorna bolezen

Če ukrepamo dovolj zgodaj, lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo – potem, ko človek že doživi infarkt ali dva in postane dementen, pa je za tovrstno ukrepanje prepozno

Danes ima že vsak 10. prebivalec Slovenije sladkorno bolezen – polovica odraslih, ki živijo s to boleznijo, pa nima diagnoze in tako za svojo bolezen sploh ne ve. O epidemiji sladkorne bolezni, katere pojavnost je v izrazitem porastu, poslušamo že dolgo. Vendar zgolj poslušanje ne zadostuje. Kot opozarjajo strokovnjaki, ki od blizu poznajo bolezen in njene posledice, je v skrbi za lastno zdravje nujno ukrepanje; to mora biti pravočasno, dosledno, prežeto s skrbjo za dobro počutje in vitalnost, saj marsikdo s prav takšnim pristopom lahko prepreči številne težave in zaplete, ki se jim sicer v sobivanju s sladkorno boleznijo marsikdaj preprosto ni (več) mogoče izogniti. Če je sladkorna bolezen že prisotna, pa je bistvenega pomena znanje, ki človeku omogoča obvladovanje glukoze oziroma sladkorja v krvi – to je namreč osnovni recept za kakovostno življenje ne glede na diagnosticirano bolezen.

Nevrološke motnje

Tudi bolniki z epilepsijo si upravičeno želijo hitrejšo obravnavo in skrajšanje čakalnih dob. Kakšne pa so realne možnosti za uresničitev teh želja?

Pomanjkanje kisika v krvi, zelo nizka koncentracija krvnega sladkorja in učinkovanje določenih zdravil so trije sprožilci zelo močnih dražljajev, ki lahko povzročijo epileptični napad – tudi pri nekom, ki nima epilepsije. Zato prepoznava, diagnostika in zdravljenje tega pogostega nevrološkega obolenja predstavljajo kompleksen proces, v katerem velja, da je prvi epileptični napad zgolj simptom in da en napad še ni epilepsija; usmerjeno diagnostično kolesje se praviloma sproži, kadar nekdo doživi dva epileptična napada v obdobju petih let, čemur sledi tudi bolniku prilagojeno zdravljenje. Po drugi strani pa je, kot opozarja nevrolog Marko Korošec iz UKC Ljubljana, specializiran za področje epileptologije, »v določenih primerih že po enem napadu mogoče opredeliti trajno nagnjenost k epileptičnim napadom, če katera od opravljenih preiskav pokaže spremembe, značilne za epilepsijo.«

Varnost in kakovost

Kar 110 zdravnikov onkološkega inštituta opozarja na nepopravljive posledice zdajšnjega pristopa k »urejanju« razmer v zdravstvu

Nekatere rešitve, ki jih za javno zdravstvo prinašajo predlagane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, bi terciarnim zdravstvenim ustanovam, v katerih potekajo tako najzahtevnejša zdravljenja kot tudi raziskovalna in izobraževalna dejavnost, lahko povzročile dolgoročne nepopravljive posledice. Posledice, ki bi jih oziroma jih bodo občutili tudi bolniki. O tem je prepričanih 110 zdravnic in zdravnikov, ki v sklopu Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana skrbijo za bolnike z rakom – in ki se, tako kot njihovi kolegi na onkologiji v mariborskem UKC pri kliničnem delu zdravstvenih timov srečujejo z nevzdržnimi težavami, nastalimi na račun slabo premišljenega oziroma nikoli res dobro domišljenega sistemskega ukrepanja. Zdaj se upravičeno bojijo posledic sistemsko narekovanih zakonodajnih sprememb, saj naj bi te še dodatno okrnile pogoje za delo v klinični praksi ter posledično ošibile zdravstveno-varstveno dejavnost, kajti ti pogoji so že pred časom iz znanih razlogov delo zdravstvenih timov pahnili pod mejo vzdržnosti.

Varnost in kakovost

Kaj se bo zgodilo s slovenskim javnim zdravstvom?

Veliko Slovencev se še vedno spominja skritih interesov, ki so pripeljali do razprodaje naših nekdanjih gospodarskih velikanov pa tudi bank, ki se danes dičijo v rokah tujega zasebnega kapitala. Se tudi javnemu zdravstvu obeta podobna usoda? O tem se v kontekstu aktualnega zdravstveno-sistemskega dogajanja sprašujejo številni, med njimi tudi strokovno združenje zasebnih (zobo)zdravnikov. Če je odgovor na omenjeno retorično vprašanje pritrdilen, si v tem trenutku ne moremo niti predstavljati, kaj to pomeni za slovenskega slehernika, ki bo oziroma ko bo potreboval pot do čim hitrejše diagnoze, kajti to lahko omogočita le sistematična, multidisciplinarna obravnava, kompleksna diagnostika in čim hitrejši začetek celostnega zdravljenja ter rehabilitacije. Ti pristopi pa v našem zdravstvu zaradi povsem neustreznih sistemskih okvirov vse bolj opazno usihajo.

Duševno zdravje

Depresija in pomen pravočasnega ter pravilnega ukrepanja in pomoči, zlasti pri najbolj ogroženih: mladih in starejših

Pojavnost duševnih motenj je v izrazitem porastu, depresija pa je v paleti tovrstnih obolenj najpogostejša, saj prizadene približno pet odstotkov svetovnega prebivalstva – ženske skoraj dvakrat pogosteje kot moške. Razlogi za nastanek te duševne motnje so raznoliki, brez dvoma pa nanje vpliva tudi izrazita hektičnost sodobnega načina življenja.

Rak

Reševanje življenj v sklopu presejalnega programa Dora: v 16 letih pri 6000 navidezno zdravih ženskah odkrili raka na prsih, zdaj je na obzorju širitev programa na ženske med 45. in 74. letom

Rak na prsih je lahko zelo težka bolezen, zdravljenje invazivno, naporno, z mnogimi posledicami. Vendar ni nujno, da je tako, kajti diagnostično in klinično védenje, kakršno je bilo v medicini prisotno pred dobrima dvema desetletjema, ni in ne more biti primerljivo z današnjimi zmogljivostmi medicine, ki so ji pri zgodnjem odkrivanju rakov in celo predrakavih sprememb v neprecenljivo pomoč presejalni programi. Ti delujejo na ravni celotne države – in za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji tak program obstaja že 16 let. V sklopu preiskav, na katere so ženske med 50. in 69. letom starosti vabljene vsaki dve leti, pa bo v tem tednu opravljena že milijonta mamografija.

Reforma

Si res želimo takšno javno zdravstvo?

Poglejmo en sam diagnostični primer, ki ga je mogoče razumeti kot nadvse povedno prispodobo morebitne prihodnosti slovenskega javnega zdravstva, v kateri bo za paciente po črnem, vendar zelo realnem scenariju poskrbljeno precej drugače kot danes. Gnojni oziroma septični artritis je hitro napredujoče vnetje sklepa, ki zahteva takojšnje zdravljenje: mehansko izpiranje prizadetega sklepa, kajti kirurška drenaža gnojnega izliva je ključnega pomena za izid zdravljenja, ter intravensko antibiotično terapijo v visokih odmerkih, ki bakterijam prepreči nadaljnje povzročanje škode v organizmu. Če zdravljenje ni pravočasno, so posledice lahko nepopravljive in povzročijo invalidnost ali smrt. Pojavnost septičnega artritisa se v zadnjih desetletjih povečuje, tovrstna (praviloma bakterijska) okužba najpogosteje prizadene starejše in otroke.

Srce in žilje

Srčno popuščanje, družinska hiperholesterolemija, sindrom zlomljenega srca, infarkt ... – kar 80 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi bilo mogoče preprečiti

Poznavanje narave srčno-žilnih obolenj, ki na letni ravni po vsem svetu prezgodaj ugasnejo kar 20,5 milijona življenj, je danes tako poglobljeno, da bi bilo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, pravočasno prepoznavo znakov oziroma simptomov bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja mogoče preprečiti kar 80 odstotkov teh smrti.

Varnost in kakovost

Take stvari se v zdravstvu ne bi smele dogajati, mar ne?

Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov lahko, če se zgolj bežno zazremo v naš javno-zdravstveni sistem, ugotovimo, kako izdatno načet je kalup, ki vpliva na njegovo delovanje. Pa ne zaradi stavke zdravnikov, ki zdaj traja že osem mesecev, ampak predvsem zavoljo preživetih sistemskih okvirov, za katere tudi najnovejši zakonodajni predlogi in ukrepi ne prinašajo optimalnih rešitev. Zato hibe sistema, ki na korenito reformo čaka že desetletja, pomagajo sanirati tudi združenja bolnikov, saj z raznovrstnimi programi, ki jih izvajajo, akutno in kronično bolnim zagotovijo pomoč takrat, ko jo najbolj potrebujejo.