Hepatitis

Virusni hepatitisi so, takoj za tuberkulozo, najsmrtonosnejša nalezljiva obolenja – je pa okužbo mogoče preprečiti oziroma jo, če je odkrita pravočasno, učinkovito (po)zdraviti

Okužba s katerim od virusnih hepatitisov je resen problem, ki obolelemu lahko uniči življenje. Toda kljub temu, da so že dolgo na voljo brezplačna in anonimna testiranja, kljub temu, da je tako preprečevanje kot zdravljenje okužbe (lahko) izjemno učinkovito, je še vedno ogromno posameznikov, ki so se v preteklosti okužili z, na primer, hepatitisom C, pa tega ne vedo. Okužba je namreč tiha, napreduje počasi. Boleče odzvanjanje posledic okužbe lahko človek zazna tudi šele po desetletju, dveh ali treh; odrazijo se v diagnozi, ki pa ni vedno »le« ciroza jeter ali rak na jetrih, kajti virus hepatitisa C lahko sproži tudi nastanek sladkorne bolezni tipa 2, revmatskih obolenj, bolezni žilja ali kože, izrazito utrujenost, za katero ne zdravnik ne oboleli pogosto ne (s)poznata vzroka, hude bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa botruje nastanku še enega onkološkega obolenja: limfoma.

Demenca

Dunaj postaja demenci najprijaznejše mesto na svetu. Kako pa je pri nas?

Demenca, vse pogostejša bolezen sodobnega časa, je kruto obolenje, ki obolelemu vztrajno ugaša spomin in briše spominsko sestavljanko, oblikovano na podlagi prehojene življenjske poti. Zato posledice te napredujoče bolezni možganov sčasoma bolj kot za obolelega postanejo boleče za bližnje; ti so prisiljeni spremljati usihanje duha ljube jim osebe, ki jih na koncu, ko demenca napreduje in se kaže kot vse bolj izražena motnja spomina, razumevanja, mišljenja, orientacije, presoje ali zmožnosti govornega izražanja, morda sploh ne prepozna več. Toda tudi obolelim, ki jim določene zmogljivosti sčasoma sicer spolzijo iz vse bolj skrčenega razpona umovanja in čustvovanja, je njihovo življenje mogoče olepšati, demenci navkljub. To dokazujejo v avstrijski prestolnici, ki namerava do prihodnjega leta postati demenci najprijaznejše mesto na svetu. V sklopu teh prizadevanj so nedavno odprli tudi prvo restavracijo, namenjeno osebam z demenco, s prilagojenim izborom in pripravo jedi ter s posebej usposobljenim osebjem, ki skrbi za izborno doživetje gostov – oseb z demenco in njihovih bližnjih ali prijateljev.

Revolt

Pol leta zdravniške stavke je mimo, v javnem zdravstvu pa je še vedno vse po starem

Od začetka zdravniške stavke, ki poteka tako, da zdravnice in zdravniki delajo, mineva že šest mesecev – razmere za delovanje javnega zdravstva pa se niso prav nič izboljšale. Obljubljanih in pričakovanih sistemskih ukrepov, s katerimi bi izboljšali organizacijo in zmogljivost celo(s)tnega zdravstveno-varstvenega procesa ter s tem pripomogli k bistvenemu skrajšanju čakalnih vrst, ni. Nasprotno, odločevalci so se najbolj »odrezali« s pospešenim sprejetjem na novo določenih pravil, tudi zakonodajnih, ki so stavkovne procese praktično ohromili, dialog med stroko in politiko pa je skozi sistemske razpoke spolzel neznanokam.

Revolt

»Zdravstvo so ljudje. Če ni ljudi, ostanejo le stene. Kdo pa bo skrbel za bolnike?«

Ni države, v kateri se zdravstvo ne bi soočalo s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester – in vse iščejo rešitve za premoščanje posledičnih sistemskih težav, ki se vse bolj zrcalijo v pešanju kakovosti in varnosti klinične prakse. Med njimi je tudi Velika Britanija, kjer so, denimo, zaradi akutnega pomanjkanja zdravnikov uvedli profil, ki naj bi pomagal premostiti ta kadrovski manko; to je tako imenovani physician associate, v grobem prevodu bi lahko rekli zdravnikov sodelavec. Je ta poteza z vidika pacientov dobra, smiselna, varna? Mnenja so deljena. Največ pa pove konkretni primer. Tak strokovnjak, čigar izobrazba se niti približno ne more primerjati z izobraževanjem zdravnika, ki traja od 11 do 15 let, je angleškemu dekletu s pljučno embolijo postavil diagnozo dolgotrajni COVID, predpisal ji je tudi terapijo z antidepresivi. Pravi zdravnik pacientke ni videl. Dekle je umrlo. Starši, ki so izvedeli za potek diagnostike in zdravljenja, zdaj tožijo državo. Sistem pa ostaja nespremenjen. Je Slovenija na pospešeni poti, da se pridruži državam in vodstvom držav, ki na poenostavljen način poskušajo reševati izjemno kompleksne javno-zdravstvene sistemske težave?

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Če lahko naredim za bolnike vse, čeprav mi zaradi bolezni padajo stvari iz rok, zakaj se tudi regulatorji ne bi bolj angažirali?«

Prof. dr. Samo Zver je človek, za katerega lahko mirno trdimo, da živi za bolnike, ki jih zdravijo na Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC. Ta oddelek vodi, vendar nikakor ni zgolj predstojnik. Ostaja predvsem zdravnik. In človek, ki mu je mar. Človek, ki razume. To dokazuje s sleherno pedjo svojega življenja, zato je še vedno pripravljen narediti vse, da bi izboljšal možnosti za ozdravitev najtežje bolnih. Pri tem mu parkinsonova bolezen, s katero se spopada, na pot postavlja številne prepreke, vendar ji ne pusti, da bi ga ustavila. Ne popusti in nadaljuje s premikanjem meja.

Čakalne dobe

V čakanje, ki presega še dopustno čakalno dobo, je trenutno prisiljenih že več kot 153.000 pacientov. Kako to spremeniti, kako izboljšati pogoje za delovanje javnega zdravstva?

Čakajo bolniki. Čakajo zdravniki. Čakajo vsi v zdravstvu zaposleni. Kaj se dogaja z zdravjem našega zdravstva? Vlada je z doseženim zadovoljna, v klinični praksi pa vse glasneje škriplje. V čakanje, ki presega še dopustno čakalno dobo, je trenutno prisiljenih že več kot 153.000 pacientov. Kako to spremeniti, kako omogočiti optimalnejše delovanje javnega zdravstva?

Ukrepi

Politika ukrepe v zdravstvu uvaja kot buldožer brez voznika, ne zanima pa je, kako bodo posledice takšnega brezglavega početja vplivale na bolnike

Bodo ažurne, kakovostne in celovite zdravstvene storitve pri nas v prihodnje res dostopne le še tistim, ki si jih bodo finančno lahko privoščili – ostali pa bodo primorani v dolgotrajno čakanje na strokovno pomoč kadrovsko okleščenih timov? Redki bodo še pripravljeni sodelovati v ekvilibrističnih podvigih, kakršnim smo priča danes; nepremišljene spremembe bodo namreč prevrednotile sliko javno-zdravstvenega sistema, v katerem bodo zaposleni morali privzemati ogromno odgovornost, ki sega onkraj stanovskih meja. Kajti to, kar se že nekaj časa odvija potihoma, kar se snuje in udejanja po uradniški plati in nima kaj dosti skupnega z dobro klinično prakso, h kateri bi bilo treba stremeti v dobro bolnikov, je razlog za alarme, bistveno glasnejše od zdaj že pet mesecev trajajočega stavkovnega protesta sindikata Fides.

Varnost in kakovost

»Zaradi stalnega podaljševanja čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije sta ogrožena zdravje in varnost pacientov!« v javnem pismu opozarja 1030 zdravnikov, ki od vlade pričakujejo ukrepanje, ne le prazne obljube

Zaradi slabšajočih se razmer v javnem zdravstvu, ki vplivajo na kakovost in varnost obravnave in zdravljenja bolnikov, so se zdravniki na volilno nedeljo oglasili z novim javnim pismom, pod katerega se jih je tokrat podpisalo 1030. Skrbi jih početje premiera Roberta Goloba, ki, kot so zapisali, bije vojno proti zdravništvu. »Njegove besede in izjave ne pritičejo nazivu predsednik vlade, njegovo pobalinsko vedenje je skrajno žaljivo. Javnosti poskuša prikazati, da zdravniki ne delamo in da smo izključni krivec za propadanje javnega zdravstvenega sistema,« pri čemer naj bi vse vztrajneje poskušal obrniti javno mnenje proti zdravnikom.

Srce in žilje

Bolnikom na novo aortno zaklopko, ki jim jo vstavijo perkutano, brez odpiranja prsnega koša, na poseg ni treba čakati več kot 30 dni

Slovenski program perkutane vstavitve aortnih zaklopk (TAVI), v sklopu katerega v enoti za invazivno diagnostiko in zdravljenje Kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega UKC pri številnih obolelih zoženo aortno zaklopko zdravijo brez odpiranja prsnega koša, se je doslej, kot kaže analiza števila tovrstnih implantacij na milijon prebivalcev, na ravni EU uvrstil na drugo mesto, takoj za Nemčijo. Posledično je bil UKC Ljubljana kot eden od štirih glavnih univerzitetnih kardioloških centrov povabljen k sodelovanju v mednarodni randomizirani študiji. Pod primerjalnim drobnogledom so bile tri srčne zaklopke; njihovo delovanje so oziroma bodo v skupno 32 bolnišnicah z različnih koncev sveta preverjali pri 768 bolnikih, ki jih bodo spremljali v 10-letnem obdobju.

Revolt

»Bolniki na svoji koži občutijo, kako se 'krepi' javno zdravstvo«

»Zaposlen sem v javnem zdravstvenem sistemu oziroma v javnem zdravstvenem zavodu – ker verjamem, da je to najbolj učinkovit in dostopen sistem za vse ljudi,« je v intervjuju za Zdravstveniportal.si poudaril Rok Ravnikar, ki kot družinski zdravnik dela v Zdravstvenem domu dr. Jurija Polca Kamnik, sicer pa je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici.