Za zdaj takšne kombinirane posege s pomočjo robotske tehnologije, ki predstavljajo vrhunec robotske kirurgije, prakticirajo le v redkih terciarnih medicinskih centrih z vrhunsko usposobljenimi kirurškimi ekipami. V Evropi je takšne centre mogoče prešteti na prste ene roke – in eden teh centrov je tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. V Sloveniji so bili tovrstnim kompleksnim kliničnim izzivom, ki pri vsakem primeru posebej zahtevajo nadvse skrbno načrtovanje vsake faze robotske operacije, najprej kos abdominalni kirurgi in urologi. Pri prakticiranju te najsodobnejše tehnologije in njenih najbolj zapletenih pristopov so se jim lani pridružili ginekologi, v nizkem štartu so tudi torakalni kirurgi, nakar naj bi s takšnimi posegi nabor možnosti zdravljenja obolelih obogatili še otorinolaringologi in žilni kirurgi.
V ljubljanskem UKC so se po uspešnem tlakovanju novih možnosti zdravljenja odločili za predstavitev nekaj primerov sočasne izvedbe kirurškega posega s pomočjo robotsko asistirane kirurgije pri bolnikih, ki so potrebovali kirurški poseg na več organih.
Doc. dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana:
»Tak pristop je za bolnika neprimerljivo lažji, okrevanje je bistveno hitrejše«
»Pri tej izjemno zahtevni obliki zdravljenja dva ali več timov strokovnjakov v enem kirurškem posegu s pomočjo robotske tehnologije pri bolniku opravi posege na več organih. Tak pristop je za bolnika neprimerljivo lažji, vse se opravi v sklopu enega kirurškega posega, okrevanje je bistveno hitrejše in lažje, bolnik se lahko prej vključi v svoje vsakodnevne aktivnosti,« poudarja doc. dr. Ivan Kneževič, strokovni direktor Kirurške klinike.
Ob tem izpostavi, da so v Evropi taki posegi zelo redki. »Izvede se jih približno deset na leto – samo v vrhunskih specializiranih univerzitetnih ustanovah. Pri nas smo s tovrstnimi posegi začeli v letu 2020 in smo jih doslej opravili 20, torej približno pet na leto. Nakup novega robota, ki se ga vsi zelo veselimo, pa bo omogočil še dodatni razvoj in pomembno povečal možnosti uspešnega zdravljenja naših bolnikov,« napoveduje doc. dr. Kneževič.
Doc. dr. Simon Hawlina, Klinični oddelek za urologijo:
»V večini drugih držav take bolnike operirajo dvakrat«
Uporaba robotike v kirurgiji je danes že dodobra uveljavljena. Operacije s pomočjo robotske kirurgije so postale standard, čeprav marsikje še vedno vse preslabo dostopen.
Drugače pa je s posegi, pri katerih več timov v sklopu ene same operacije s pomočjo robotske kirurgije operira več obolelih organov – in pri katerih izjemna usklajenost in filigranska natančnost bolniku prihranita nemalo kalvarije, ki bi ji bili sicer izpostavljeni med zdravljenjem in okrevanjem.
»V večini drugih držav – tudi tistih, za katere menimo, da so boljše od nas – take bolnike operirajo dvakrat. Drugod nimajo ekip, ki bi sodelovale med seboj, zato pacient potrebuje dva posega. Najprej mora operacijo izvesti urolog in šele potem abdominalni kirurg – ali pa, na primer, ginekolog in potem urolog,« pojasnjuje doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo.
»Po tem, ko sem bil lani v bolnišnici v Clevelandu, ki je bila že tretje leto po vrsti uvrščena med tri najboljše bolnišnice na svetu in kjer imajo 50 robotov, lahko rečem, da se ta bolnišnica na področju robotike prav nič ne razlikuje od UKC Ljubljana, ki ima za zdaj enega samega robota. Enako oskrbo, kakršno s to tehnologijo zagotavljamo našim bolnikom, dobijo tudi tamkajšnji pacienti. Na to sem ponosen, veselim pa se tudi novega robotskega sistema, ki ga res potrebujemo,« je prepričan dr. Hawlina.
Ker pa robotika v kirurgiji ni več nadstandard, je dr. Hawlina prepričan, da si robota zaslužijo tudi druge bolnišnice v Sloveniji in pacienti, ki jih v teh bolnišnicah zdravijo; če tovrstnega napredka ne bo, »nas bodo bližnje države in svet prehiteli, kajti prihodnost robotske kirurgije je neverjetna.«
Na Kitajskem, denimo, izdelujejo tehnološko izjemno napredne klone uveljavljenega sistema Xi, ki so cenovno ugodnejši – »in če smo pred nekaj leti govorili o tem, da se po vsem svetu na letni ravni izvede 2.000.000 tovrstnih operacij, se je to število danes na že skoraj 10.000.000,« izpostavlja doc. dr. Simon Hawlina.
Doc. dr. Jan Grosek, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo:
»Bolniku ni treba prestajati dveh operacij, minimalno invazivni pristop pa omogoči hitro okrevanje in dobre funkcionalne rezultate«
Prvi večorganski robotski poseg je bil izveden v sodelovanju med abdominalnimi kirurgi in urologi.
»Poseg nam je dal zagon, saj smo videli, da taki pristopi omogočajo zelo hitro okrevanje pacienta. V takih primerih bi bila laparoskopska kirurgija sicer možna, vendar bi bila zaradi kompleksnosti ene in druge operacije zelo zelo težko izvedljiva,« ocenjuje doc. dr. Jan Grosek.
V prvem delu operacije je šlo za »odstranitev tumorja oziroma več njih na začetnem delu tankega črevesja. Robotski sistem omogoča šivanje anastomoze – povezave obeh koncev tankega črevesa med seboj – praktično na enak način, kot bi to naredili pri 'odprti' kirurgiji,« pojasnjuje dr. Grosek.
Za odstranitev tumorjev na tankem črevesu je poskrbela abdominalna ekipa, temu je sledila operacija na žlezi nadledvičnici.
»Pri teh posegih se je treba prilagajati, improvizacija je neizogibna. Po prvem delu posega smo šli v retroperitonealni prostor – do žleze nadledvičnice. Morali smo izolirati veno, jo oskrbeti, nakar smo tumorsko spremenjeno žlezo odstranili. S pomočjo robotskega sistema tak poseg ne predstavlja velikega problema; bolnik je dobro in hitro okreval,« je ob pojasnjevanju poteka prve operacije komentiral dr. Hawlina.
»V drugem primeru je šlo za sočasno odstranitev dela debelega črevesa oziroma danke in žleze prostate. Takih sočasnih posegov ni veliko. Po zaslugi operacije v eni seansi bolniku ni treba prestajati dveh operacij, minimalno invazivni pristop pa omogoči hitro okrevanje in dobre funkcionalne rezultate,« poudarja doc. dr. Jan Grosek.
Pri tem posegu so, tako dr. Grosek, »prvi akt operacije opravili abdominalni kirurgi, nakar je prišla na vrsto tehnično izjemno zahtevna operacija, ki jo je izvedel dr. Hawlina z ekipo. Opisov uspešnosti teh operacij je, vsaj po mojem védenju, tako v evropskem kot v svetovnem merilu malo.«
Dr. Hawlina pojasni, da so »pri tej operaciji bolniku odstranili še prostato, nakar je treba mehur zašiti na sečnico. Pri tem si ne smeš dovoliti napak, ki bi povzročile, da bi anastomoza puščala, sicer bi urin tekel direktno v trebuh in bi bolnik potreboval dodatno operacijo. Poleg tega smo morali paziti na nevrovaskularne snope, ki so zadolženi za erekcijo, in na sfinkter za zadrževanje vode. Nujno je bilo zelo natančno delo. Poseg se je odvil dobro, bolnik je odlično okreval.«
Dr. Grosek ob tem izpostavi: »Ker smo pridobivali izkušnje tako sami kot v sodelovanju z urologi, smo se pogumneje lotili sočasnih operacij pri bolnikih, ki imajo, na primer, raka na črevesju in zasevke v jetrih. Tudi te posege smo v ustanovi, kakršna je naša, izvajali že pred tem, večinoma 'odprto'. Vendar so ti posegi, predvsem zaradi kompleksnosti jetrne kirurgije, zelo težki, če jih izvajamo laparoskopsko – in v tem smislu je ameriški pristop, ki ga je iz Dallasa prinesel asist. dr. Miha Petrič, velika stvar. Operacija se začne s posegom v predelu jeter. Na začetku se naredi intraoperativni ultrazvok s posebno sondo, ki je del robotskega sistema; imamo sliko v sliki. Temu sledi velika resekcija jeter, ki jo je opravil dr. Petrič z ekipo. V isti seansi pa je sledila še operacija na debelem črevesu.«
Suzana Šega, glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za urologijo:
»Poseg je manj invaziven in natančnejši, s čimer se zmanjša tudi tveganje za zaplete«
Kar se tiče bolnikov, ima kirurško zdravljenje s pomočjo robotske kirurgije številne prednosti.
»Robotska kirurgija prinaša pomembno korist za bolnike in tudi za zdravstveni sistem, še posebno v času, ko se soočamo s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi. Za bolnike je tak poseg manj invaziven in natančnejši, s čimer se zmanjša tudi tveganje za zaplete,« pojasnjuje Suzana Šega.
Kar se tiče zdravstvene nege, pa je pri tovrstnem kirurškem zdravljenju pomembno tudi to, kot dodaja glavna medicinska sestra, »da se kader razbremeni, saj se čas hospitalizacije skrajša, zmanjša se potreba po intenzivni oskrbi. Bolniki imajo po tej operaciji manj bolečin, so mobilnejši. Nenazadnje pa ima tovrstni poseg prednosti tudi z estetskega vidika, kajti rezi so manjši, kar obolelim omogoča boljšo psihološko samopodobo.«
Apel: Ker je robotska kirurgija standard, bi plačnik moral finančno kriti vse robotske posege
Robot v UKC Ljubljana, ki ga večinoma uporabljajo za operiranju enega obolelega organa, je polno izkoriščen. Na letni ravni s pomočjo tovrstne tehnologije v UKC Ljubljana izvedejo približno 400 posegov, medtem ko v primerljivih centrih s takim robotom v enakem obdobju izvedejo približno 200 posegov, torej pol manj.
»Nujno potrebujemo še enega robota – da bomo z dvema platformama lahko izvedli 500 do 600 posegov,« opozarja dr. Simon Hawlina, pri čemer ocenjuje, da bi v kratkem potrebovali še tretjega robota, s katerim bi bilo poseg mogoče opraviti skozi eno samo luknjico.
»Prihodnost robotske kirurgije je neverjetna, kajti Kitajcem je uspelo prekopirati sistem Xi, ki je najbolj v uporabi. Več podjetij dela 'klone' tega robota in v Aziji je že blizu 1000 teh sistemov. Zdaj pa ti roboti, ki bodo cenejši za približno 30 odstotkov, prihajajo v Evropo. Se pa cena takega sistema vrti nekje od tri do pet milijonov evrov, odvisno od tega, kaj vse je še vključeno,« pojasnjuje dr. Hawlina.
Čeprav je tovrstna tehnologija draga, pa je, tako Simon Hawlina, »tudi nujna. Ker je robotska kirurgija postala standard, apeliram na zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), naj začne plačevati vse tovrstne posege – in ne le določeno kvoto. Kajti če bo zavarovalnica v resnici pokrila vse stroške, bo to velik plus za vse.«
Naslovna fotografija: arhiv UKC Ljubljana; video posnetki in portreti doc. dr. Ivana Kneževiča, doc. dr. Simona Hawline, doc. dr. Jana Groska in Suzane Šega: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
