V času, ko se čakalne vrste za številne diagnostične preiskave in posege v našem javnem zdravstvu le še podaljšujejo, je spodbuden podatek, da čakanje na poseg TAVI, ki ne traja niti minuto, bolniku pa življenje podaljša za nekaj let, ne traja več kot 30 dni. Pa tudi sicer se možnosti za zdravljenje zožitve aortne zaklopke pospešeno nadgrajujejo, pri čemer velja spomniti, da so s tem posegom sprva zdravili le tiste bolnike, pri katerih je operacija na odprtem srcu pomenila preveliko tveganje. Po dolgoletni klinični praksi danes pri nas s perkutano vstavitvijo aortnih zaklopk (v UKC uporabljajo štiri različne zaklopke) zdravijo vse mlajše bolnike, paciente, pri katerih je zdravstveno stanje kompleksno, pa tudi obolele, ki so jim pred tem že opravili poseg na srcu. Ta program perkutanih implantacij aortnih zaklopk v UKC Ljubljana pod vodstvom mednarodno priznanega interventnega kardiologa prof. dr. Matjaža Bunca izvajajo že poldrugo desetletje
Znaki zožene aortne zaklopke in zdravljenje
Če pri posamezniku pride do zožitve aortne zaklopke, je med prepoznavnimi znaki slabšanje prekrvavitve po telesu. Pojavljati se začne vrtoglavica, telesna zmogljivost obolelega se poslabšuje. V pljučih začne zastajati kri, kar se kaže kot težka sapa. Ko bolezen napreduje, lahko vodi v nastanek srčnega popuščanja, pojavljati pa se lahko začnejo tudi motnje zavesti. To pa je, kot opozarja prof. dr. Matjaž Bunc, alarm, saj takšno stanje napoveduje 100-odstotno smrtnost v roku treh let, če ni takojšnjega ukrepanja. Napredovanje bolezni lahko vodi tudi v nastanek srčnega popuščanja.
Lani opravili 320 TAVI posegov, letos jih načrtujejo 380
V UKC Ljubljana, kjer vstavitev aortnih zaklopk brez odpiranja prsnega koša samostojno opravlja šest operaterjev, tim pa bodo kmalu razširili s še dvema operaterjema, so lani izvedli 320 tovrstnih posegov – v tem letu pa jih načrtujejo 380.
O dosežkih na tem področju medicine so v imenu vseh članov multidisciplinarnega tima (skupaj jih je skoraj 50) podrobneje spregovorili ključni strokovnjaki na tem področju: zdravniki prof. dr. Matjaž Bunc, Luka Vitez, asist. dr. Tadeja Kolar in prof. dr. Bojan Vrtovec. Na novinarski konferenci sta se jim pridružila tudi strokovni direktor Interne klinike prof. dr. Zlatko Fras in generalni direktor UKC doc. dr. Marko Jug; po eni strani sta izpostavila vpliv bolezenskega bremena na klinične izzive, po drugi strani pa dosežke, obete in tudi sistemske probleme, ki jih tudi na tem področju ne zmanjka. A kljub temu se je slovenska medicina pri posegih, ki, če naj bodo izvedeni kakovostno in varno, zahtevajo veliko neposredne prakse, z doseženimi rezultati – pa tudi s prenosom strokovnega znanja na druge centre tako v Sloveniji kot v širši regiji na ravni EU – umestila na opazno mesto na mednarodnem zemljevidu.
V nadaljevanju objavljamo ključne poudarke o možnostih za zdravljenje bolnikov, ki potrebujejo novo aortno zaklopko. Dosežki in izzivi tovrstnega zdravljenja na Slovenskem so povzeti v citatih in video posnetkih omenjenih zdravnikov.
Slovenska medicina se je z doseženimi rezultati pri posegih TAVI, ki, če naj bodo izvedeni kakovostno in varno, zahtevajo veliko neposredne prakse – pa tudi s prenosom strokovnega znanja na druge centre tako v Sloveniji kot v širši regiji na ravni EU – umestila na opazno mesto na mednarodnem zemljevidu.
Video vpogledi v dosežke skoraj 50-članskega multidisciplinarnega tima, ki sodeluje pri programu TAVI
»Študija, v kateri smo sodelovali, je bila objavljena v reviji z najvišjim faktorjem vpliva na področju medicine in bioznanosti, kar je dokaz kakovosti našega dela«
Prof. dr. Matjaž Bunc, Enota za invazivno diagnostiko in zdravljenje, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Perkutano implantacijo aortnih zaklopk smo v UKC Ljubljana prvič izvedli leta 2009. In danes, po dolgoletnem neprekinjenem delu skoraj 50 članov ekipe, ki izvaja te posege – od kirurgov, anesteziologov, specialistov za ultrazvok v kardiologiji do radiologov, inženirjev in medicinskih sester – ter dobrih rezultatih teh posegov lahko o tem podrobneje spregovorimo. Želimo povedati, kam so se doseženi rezultati umestili v mednarodnem prostoru, tako glede volumna posegov kot tudi glede kakovosti zdravljenja. Po drugi strani pa smo sodelovali v prvi primerjalni študiji, v kateri je bil fokus ugotavljanja klinične učinkovitosti usmerjen na dve zaklopki, ki smo ju v medicini v preteklosti najpogosteje uporabljali, ter na novo, ki je v kliničnem delu uveljavljena od leta 2019. V tej raziskavi smo bili med petimi največjimi centri, ki so jih izbrali glede na dolgoletne izkušnje pa tudi zaradi poznavanja učinkovanja vseh treh zaklopk. Študija, v kateri smo sodelovali, je bila objavljena v reviji z najvišjim faktorjem vpliva na področju medicine in bioznanosti, kar je med drugim dokaz kakovosti našega dela.«
Več v spodnjem videu.
Perkutano implantacijo aortnih zaklopk smo v UKC Ljubljana prvič izvedli leta 2009. In danes, po dolgoletnem neprekinjenem delu skoraj 50 članov ekipe, ki izvaja te posege – od kirurgov, anesteziologov, specialistov za ultrazvok v kardiologiji do radiologov, inženirjev in medicinskih sester – ter dobrih rezultatih teh posegov lahko o tem podrobneje spregovorimo. Želimo povedati, kam so se doseženi rezultati umestili v mednarodnem prostoru, tako glede volumna posegov kot tudi glede kakovosti zdravljenja.
»Stanje bolnikov, ki so prejeli eno od treh zaklopk, bomo spremljali še deset let«
Luka Vitez, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Vse bolnike, ki so bili primerni za perkutano vstavitev aortne zaklopke in ki so se strinjali s sodelovanjem, smo vključili v randomizirano študijo tako, da so dobili eno od treh zaklopk. Pri vsakem smo morali opraviti kopico preiskav pred posegom in takoj po njem, potem pa še po 30 dneh. Stanje bolnikov bomo spremljali še deset let, enkrat na leto. Sodelovanje v študiji zahteva veliko dela ne le zdravnikov, ki delajo na kliničnem oddelku za kardiologijo, ampak tudi medicinskih sester – v ambulanti, na kliničnih oddelkih in v katetrskem laboratoriju.«
Več v spodnjem videu.
Sodelovanje v študiji zahteva veliko dela ne le zdravnikov, ki delajo na kliničnem oddelku za kardiologijo, ampak tudi medicinskih sester – v ambulanti, na kliničnih oddelkih in v katetrskem laboratoriju.
»Danes večina zdravljenja poteka prek perifernega žilja, torej prek žil v dimljah ali žil na vratu, redkeje prek žil na roki«
Asist. dr. Tadeja Kolar, Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika, UKC Ljubljana:
»Na začetku je ta metoda obudila oziroma na novo spodbudila interdisciplinarno sodelovanje kirurgov in kardiologov, kar nam je omogočilo drugačen pogled na bolnike. Po prvi implantaciji aortne zaklopke brez odpiranja prsnega koša se je oblikovala usmerjena skupina strokovnjakov s področja kirurgije, kardiologije in anestezije, ki na podlagi evropskih priporočil odločajo, katera metoda zdravljenja bi bila najprimernejša za vsakega posameznega bolnika.
TAVI je res metoda zdravljenja stenoze aortne zaklopke brez odpiranja prsnega koša, toda začetki so bili drugačni. Takrat je bilo prsni koš treba odpreti, da smo zaklopko lahko vstavili. Do danes je metoda zelo napredovala in večina zdravljenja poteka prek perifernega žilja, torej prek žil v dimljah ali žil na vratu, redkeje prek žil na roki.
Kirurgi nekoliko zvedavo zremo v prihodnost. Zaradi izkušenj z biološkimi zaklopkami, ki smo jih v preteklosti vgrajevali s kirurško metodo, smo včasih morda celo preveč konservativni. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je TAVI kot metoda, ki je enakovredna zlatemu standardu – kirurški menjavi aortne zaklopke pri bolnikih, starejših od 75 let –, primerna za bolnike, pri katerih ni možen noben drug način zdravljenja aortne zaklopke.
Sodelovanje pri zdravljenju aortne zaklopke z manj invazivnimi metodami, kakršna je TAVI, ni spodbudilo le drugačnega (multidisciplinarnega) pogleda na bolnika, ampak je pripomoglo tudi k razvijanju manj invazivnih metod kirurškega zdravljenja za bolnike, za katere TAVI še ni primeren. Tako lahko, na primer, danes aortno zaklopko zamenjamo skozi zelo majhen rez na prsnem košu ali nad prsnico.«
Več v spodnjem videu.
Sodelovanje pri zdravljenju aortne zaklopke z manj invazivnimi metodami, kakršna je TAVI, je pripomoglo tudi k razvijanju manj invazivnih metod kirurškega zdravljenja za bolnike, za katere TAVI še ni primeren. Tako lahko danes aortno zaklopko zamenjamo skozi zelo majhen rez na prsnem košu ali nad prsnico.
»To je mogoče doseči samo na podlagi interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi klinikami«
Prof. dr. Bojan Vrtovec, predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Gre za zelo odmevno objavo, ki se ne zgodi pogosto na ravni katerekoli znanstvene panoge v Sloveniji. Po drugi strani pa gre za program, ki deluje že dolgo, kmalu bo izvedenih že skoraj 2000 TAVI posegov. To je mogoče doseči samo na podlagi interdisciplinarnega sodelovanja med različnimi klinikami, zato je to eden izmed izstopajočih primerov dobrega povezovanja med interno medicino, kardiologijo in kirurgijo v program, ki omogoča optimalno zdravljenje pacientov. Ob tem pa bi rad poudaril, da je to mogoče izvajati v terciarni instituciji, kjer to sovpada s številnimi novimi metodami, ki jih izvaja prof. dr. Matjaž Bunc z ekipo v povezovanju z drugimi področji. To je mogoče izvesti zgolj v instituciji, v kateri so na voljo različni načini zdravljenja, vse od preventivnih pristopov pa do, na koncu, transplantacij srca.«
Več v spodnjem videu.
Gre za zelo odmevno objavo, ki se ne zgodi pogosto na ravni katerekoli znanstvene panoge v Sloveniji. Po drugi strani pa gre za program, ki deluje že dolgo, kmalu bo izvedenih že skoraj 2000 TAVI posegov.
»Če bi naše zdravstvo res propadalo in razpadalo, potem teh bolezni ne bi odkrili v tako velikem številu, kot jih odkrijemo«
Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana:
»Slovenija je po pogostosti aortne stenoze na evropski ravni vodilna. To ni odvisno le od tega, kako pogosta je ta bolezen, ampak tudi od tega, koliko tovrstnih obolenj odkrijemo – torej od tega, kako dobra je diagnostika. Zato bi ob vseh besedah, ki krožijo v javnosti o tem, kako da naše zdravstvo propada in razpada, rad poudaril: če bi bilo to res, potem tudi teh bolezni ne bi odkrili v tako velikem številu, kot jih odkrijemo.
Dr. Tadeja Kolar je povedala, da je ta metoda edina, ki pri mnogih pacientih po 75. letu lahko pripomore k bistvenemu podaljšanju življenja – ob tem, da bo, glede na daljšanje življenjske dobe, v prihodnjih letih bolnikov s to težavo vedno več.
Precej več pozornosti bi morali namenjati uravnavanju dejavnikov tveganja za nastanek teh obolenj, pri čemer izpostavljam ključna problema: nezdravo prehrano in naraščanje debelosti. Breme srčno-žilnih bolezni v EU (po tri leta stari oceni) znaša približno 282 milijard evrov, polovico stroškov predstavlja zdravstvena oskrba obolelih; v Sloveniji to breme znaša približno milijardo evrov, pri čemer stroški zdravstvene oskrbe zajemajo več kot pol tega zneska – naložbe v zdravstvo pa so pri nas bistveno nižje kot v drugih državah EU. Kljub v povprečju manjšemu številu kardiologov na milijon prebivalcev pri nas naredimo več koronarnih intervencij od povprečja (v EU in širše). Infarkte zdravimo zelo dobro, s takojšnjo dilatacijo. Po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev pa je Slovenija na globalni ravni na prvem mestu.«
Slovenija je po pogostosti aortne stenoze na evropski ravni vodilna. To ni odvisno le od tega, kako pogosta je ta bolezen, ampak tudi od tega, koliko tovrstnih obolenj odkrijemo – torej od tega, kako dobra je diagnostika.
»Take vrhunske zgodbe niso samoumevne«
Doc. dr. Marko Jug, generalni direktor UKC Ljubljana:
»Take vrhunske zgodbe niso samoumevne. So plod prizadevanj številnih strokovnjakov, multidisciplinarnega pristopa, ki vodi do vrhunskih rezultatov. Da je to mogoče zagotavljati, mora sistem delovati – za to, da sistem deluje, pa mora vsak v tem sistemu prevzemati svojo odgovornost. V zadnjem času žal ugotavljamo, da izvajalci iščejo predvsem poslovne priložnosti v obliki ekskluzivnih storitev, pri tem pa pozabljajo na to, kar ljudje najbolj potrebujejo: na urgentno oskrbo, na stanja, ki zahtevajo vsakodnevno ukrepanje, na oskrbo starejših. Ti ljudje najdejo zatočišče pri nas. Toda vsak bolnik, ki ni oskrbljen v regionalni bolnišnici in pride na našo internistično prvo pomoč, zasede posteljo bolniku z, na primer, zožitvijo aortne zaklopke, ki potrebuje vrhunski terciarni poseg.
Zato pričakujemo, da vsak v sistemu prevzame svojo odgovornost – tudi tako, da se oddelkov, ki niso rentabilni, ne zapira zgolj zato, da bi lahko vzpostavili delovanje novih oddelkov, ki odpirajo drugačne priložnosti.«
Več v spodnjem videu.
V zadnjem času žal ugotavljamo, da izvajalci iščejo predvsem poslovne priložnosti v obliki ekskluzivnih storitev, pri tem pa pozabljajo na to, kar ljudje najbolj potrebujejo: na urgentno oskrbo, na stanja, ki zahtevajo vsakodnevno ukrepanje, na oskrbo starejših. Zato pričakujemo, da vsak v sistemu prevzame svojo odgovornost – tudi tako, da se oddelkov, ki niso rentabilni, ne zapira zgolj zato, da bi lahko vzpostavili delovanje novih oddelkov, ki odpirajo drugačne priložnosti.
»Smo 'zadnja linija' zdravljenja bolnikov, pri katerih je bolezen dosegla najrazličnejše težavnostne stopnje«
Prof. dr. Matjaž Bunc, Enota za invazivno diagnostiko in zdravljenje, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Umrljivost bolnikov v sklopu študije je bila 2-odstotna – in ta podatek odraža tudi tovrstne podatke v UKC Ljubljana, kjer smo 'zadnja linija' zdravljenja bolnikov, pri katerih je bolezen dosegla najrazličnejše težavnostne stopnje. Med obolelimi so pacienti, ki potrebujejo mehansko podporo za delovanje srca, sicer bi umrli, vendar jih rešujemo – pri teh je smrtnost lahko tudi 60-odstotna. Po drugi strani pa so med njimi tudi bolniki v starosti 75 let, z malo dodatnimi bolezenskimi stanji; pri takem bolniku je smrtnost 0-odstotna.«
Več v spodnjem videu.
Umrljivost bolnikov v sklopu študije je bila 2-odstotna – in ta podatek odraža tudi tovrstne podatke v UKC Ljubljana, kjer smo 'zadnja linija' zdravljenja bolnikov, pri katerih je bolezen dosegla najrazličnejše težavnostne stopnje.
Portreti in video posnetki govorcev: Diana Zajec; poseg TAVI (dokumentacija, animacija in ilustracija): arhiv UKC Ljubljana
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
