Slovenska medicina je tako postala prva na svetu, ki je s potrditvijo raziskovalne teze odprla vrata preventivni ablaciji. Raziskovalci so izhajali iz teze, da vstavitev defibrilatorja in sočasna izvedba preventivne katetrske ablacije prej, preden se razvijejo motnje srčnega ritma, pripomoreta k trojnemu učinku: k manj pogosti pojavnosti hudih motenj srčnega ritma, k redkejšim sprožitvam defibrilatorja in k manj pogostemu zdravljenju v bolnišnici zaradi aritmij. V večletni klinični raziskavi je omenjena teza dobila nedvoumno potrditev – kar je izjemen strokovni dosežek glede na dejstvo, da so podobni raziskovalni poskusi na globalni ravni doslej spodleteli.
Zdravljenje s preventivno katetrsko ablacijo bo pripomoglo k pomembnemu premiku pri zdravljenju bolnikov s takšnimi motnjami srčnega ritma, ki lahko ogrozijo življenje obolelega. Pred začetkom študije so presejalno pregledali 143 bolnikov (pet jih je sodelovanje v raziskavi odklonilo), nakar so v študijo vključili 60 pacientov v povprečni starosti 67 let in pol. Vsi oboleli so imeli srčno popuščanje in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, niso pa še imeli motenj srčnega ritma.
Podrobneje o motnjah srčnega ritma: vzroki, diagnostika in zdravljenje
Kadar človek miruje, je normalna frekvenca srca med 60 in 100 utripi na minuto. V primerih, ko srce bije prehitro (tahikardija) ali prepočasi (bradikardija), je to kazalnik motenj srčnega ritma oziroma aritmij. Te so lahko zelo raznolike, od blagih oblik, ki se pojavijo po fizični obremenitvi, povečanem stresu, pretiranem uživanju alkohola ali kajenju, pa vse do težjih oblik.
Nekateri bolniki po srčnem infarktu doživljajo napade življenjsko ogrožajoče aritmije, poimenovane ventrikularna tahikardija; v takem primeru aritmijo sproži poškodovani del srčne mišice.
Najpogostejši vzroki za nastanek motenj srčnega ritma so bolezenske spremembe:
- bolezni srca, zlasti koronarnih arterij;
- nepravilnosti pri delovanju srčnih zaklopk;
- srčno popuščanje.
Med vzroki za aritmijo pa sta pogosta tudi:
- nepravilno (nezadostno ali pretirano) delovanje ščitnice;
- učinkovanje določenih zdravil (za zdravljenje visokega krvnega tlaka, pljučnih obolenj ...).
Prekatna tahikardija oziroma fibrilacija je motnja srčnega ritma, ki močno ogroža življenje obolelega. V preteklosti so to zdravili z zdravili, ki pa so bila le delno učinkovita. Z možnostjo vsaditve defibrilatorja se je preživetje obolelih izboljšalo. Pred dobrima dvema desetletjema so v UKC Ljubljana pridobili elektro-anatomski kartografski sistem (CARTO); šele s to metodo so lahko zanesljivo določili področje patološke električne aktivacije v srcu, našli brazgotino in ablacijski kateter uvedli na točno določeno mesto, kjer so potem opravili stimulacijo oziroma ablacijski poseg.
Danes so v tej veji medicine v uporabi najnovejši pristopi – od kartografije lokalnih elektrogramov visoke gostote in intrakardialnega ultrazvoka do magnetno-resonančnega slikanja srca, kar je, kot pojasnjuje avtor novega koncepta zdravljenja s preventivno katetrsko ablacijo, združljivo z elektroanatomsko kartografsko sliko.
»Razmišljali smo drugače, preventivno – in rezultati študije so potrdili pravilnost našega razmišljanja«
V dosedanje tovrstne klinične študije, ki so jih izvajali po svetu, so vključili paciente, pri katerih je osnovna bolezen zaradi razvoja motenj srčnega ritma že napredovala. »Mi pa smo razmišljali drugače, preventivno. Bistveno bolj smiselno se nam je zdelo, da katetrsko ablacijo opravimo pred pojavom aritmij, saj je sicer prepozno za tovrstno ukrepanje – zaradi že preveč napredovale okvare srčne mišice. In rezultati študije so potrdili pravilnost našega razmišljanja,« poudarja idejni avtor novega pristopa in vodja študije doc. dr. David Žižek.
Izsledke študije so predstavili (na spodnji fotografiji od leve proti desni): vodja kardiološke dejavnosti v Splošni bolnišnici Izola mag. Jurij Avramovič Gregorič in prim. Rafael Skale s Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, iz UKC Ljubljana pa dr. Matevž Jan s Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, prof. dr. Matjaž Šinkovec iz Laboratorija za elektrofiziološke posege Kliničnega oddelka za kardiologijo, doc. dr. David Žižek iz tamkajšnjega Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo ter prof. dr. Bojan Vrtovec, predstojnik tega kliničnega oddelka.
Stiske obolelih bodo v prihodnje bistveno manjše
V nadaljevanju objavljamo ključne poudarke z javne predstavitve prelomnih raziskovalnih izsledkov, ki obetajo pomembne nove prijeme pri zdravljenju bolnikov z življenjsko ogrožajočimi motnjami srčnega ritma. Za zdaj bodo tem bolnikom sicer še vedno morali vstaviti defibrilator, vendar bo na račun preventivne katetrske ablacije sprožitev defibrilatorjev bistveno manj – kar je izjemno pomembno, kajti pacienti vsak tak električni šok ob sprožitvi defibrilatorja občutijo kot hudo bolečino, primerljivo z močno brco konja.
Kako pomembno je zmanjšanje tovrstnih šokov za obolelega, pove podatek, da se lahko motnja ritma, ki aktivira defibrilator – naprava sproži močan elektrošok zato, da uravna srčni ritem, sicer bi bolnik lahko umrl –, pojavi kjerkoli in kadarkoli: med spanjem, med hojo, med vožnjo. Bolnik lahko ob tem za kratek čas izgubi zavest, pade, se poškoduje ...
UKC Ljubljana je edina zdravstvena ustanova, v kateri pri nas izvajajo katetrsko ablacijo, medtem ko defibrilatorje lahko vstavijo v vseh treh sodelujočih bolnišnicah.
Dr. Matevž Jan s Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja ljubljanskega UKC pojasnjuje, da je paciente, ki so jih povabili k sodelovanju v študiji, najpogosteje skrbelo trajanje posega, kajti preventivna katetrska ablacija lahko traja tudi tri ali štiri ure. »Toda pacienti še vedno zaupajo zdravnikom – ne glede na vse, kar lahko vidimo, slišimo ali preberemo v medijih ali na družbenih omrežjih. Pripravljeni so bili sodelovati, kljub zavedanju, da vsak invazivni poseg prinaša tveganja,« dodaja dr. Matevž Jan. Omenjeni poseg, pri katerem sodelujejo zdravnik, radiološki inženir, elektroinženir in medicinska sestra, izvedejo skozi dimeljske žile, pri čemer pacient ni v splošni anesteziji, je pa uspavan.
Na račun preventivne katetrske ablacije bo pri obolelih v prihodnje bistveno manj sprožitev defibrilatorjev – kar je izjemno pomembno, kajti pacienti vsak tak električni šok občutijo kot hudo bolečino, takšno, kakršno bi povzročila močna brca konja. Kako pomembno je zmanjšanje tovrstnih šokov za obolelega, pove tudi podatek, da se lahko motnja ritma, ki aktivira defibrilator – naprava sproži močan elektrošok zato, da uravna srčni ritem, sicer bi bolnik lahko umrl –, pojavi kjerkoli in kadarkoli: med spanjem, med hojo, med vožnjo. Bolnik lahko ob tem za kratek čas izgubi zavest, pade, se poškoduje ...
Video vpogledi v bistvo novih kliničnih dognanj
Več o multicentrični študiji, v sklopu katere so 60 bolnikov, ki so jim vstavili defibrilator in opravili preventivno katetrsko ablacijo, spremljali 44 mesecev, objavljamo v spodnjih video posnetkih.
»S to študijo smo se aritmij 'lotili' prej, preden nastanejo«
Doc. dr. David Žižek, Laboratorij za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Prav je, da vsaj včasih povemo, da kljub vsemu v nas ostaja žar. Da si želimo najboljše za bolnike in da želimo najti tudi nove rešitve za probleme, ki nas pestijo pri kliničnem delu. Tako je nastala tudi idejna zasnova te študije, kjer smo se poskušali na povsem drugačen način 'lotiti' aritmij prej, preden nastanejo – čeprav še nihče na svetu tega ni poskusil narediti.«
»V medicini se kljub temu, da imamo zelo napredno tehnologijo in da se zelo trudimo, včasih zgodi, da smo prepozni. Zgodi se, da imamo paciente z zelo zamašenimi žilami, ki jih je načeloma zelo težko odpreti – zlasti, če ugotovimo, da zamašena žila prehranjuje zabrazgotinjeno tkivo. Tako, kot v naravi rože ne rastejo na glini, je tudi pri brazgotini; žila, pa naj bo odprta ali ne, funkcije prehranjevanja srca ne opravlja več, brazgotina pa lahko povzroči motnje ritma, zaradi katerih se lahko srce popolnoma ustavi. Zato temu rečemo nenadna srčna smrt.«
»Pacienti z življenje ogrožajočimi motnjami srčnega ritma v skladu z evropskimi smernicami dobijo tako imenovani vsadni kardioverter defibrilator, saj kljub temu, da še niso imeli aritmije, vemo, da imajo poškodovano srce. Defibrilator pa prekine aritmijo in tako prepreči nenadno srčno smrt. Boleči šok, ki ga povzroči defibrilator, ko se sproži, je 'cena', ki jo mora plačati pacient. Pri tem pa ne gre le za to, da ima bolnik napravo, ki mu rešuje življenje – ampak mora vsak dan živeti v zavedanju, da lahko pride do takšnega šoka – ko bo vozil vnuka, smučal ali počel karkoli drugega ...«
Več v spodnjem videu.
»Pred nekaj leti smo postali učni center, ki deluje pod okriljem Evropskega združenja za aritmologijo«
Prof. dr. Matjaž Šinkovec, Laboratorij za elektrofiziološke posege, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Pred 20 leti, ko smo zdravili prvo bolnico s tako težavo, kot so jo imeli v raziskavo vključeni bolniki, nista bila ne védenje ne tehnologija na ravni, kakršna je na voljo danes. Da smo to lahko naredili, smo dobili sistem, poimenovan elektro-anatomska kartografija, s katerim je mogoče podrobneje opredeliti brazgotino, potenciale in anatomijo – da s katetrom lahko prideš na točno določeno mesto. In s to tehnologijo je prekatna tahikardija postala dostopna za uspešno zdravljenje.
Uspešnost takratnega posega je bila približno 70-odstotna, medtem ko se je v tokratni študiji še izboljšala, za več kot 10-odstotni delež. Dosežki so se odrazili tudi v tem, da smo pred nekaj leti postali učni center, ki deluje pod okriljem Evropskega združenja za aritmologijo, kar je prav tako omembe vreden dosežek.
Več v spodnjem videu.
»Pri teh pacientih odpiranje žil ne zadostuje, potrebujejo tudi defibrilator in zgodnejšo katetrsko ablacijo«
Mag. Jurij Avramovič Gregorič, vodja kardiološke dejavnosti, Splošna bolnišnica Izola:
»Tudi pri nas se ukvarjamo z odpiranjem kronično zaprtih srčnih žil, vstavljanjem defibrilatorjev ter opravljamo tovrstne ablacije. Povabilo k sodelovanju nam je bilo v čast. Vidimo, da pri teh pacientih odpiranje žil ne zadostuje, ampak jim, zaradi res visoke umrljivosti, pripada tudi defibrilator. Take bolnike smo na ablacijo napotovali kasneje – zdaj pa bomo, glede na rezultate, to naredili prej.
Več v spodnjem videu.
»Rezultati te res zelo dobro izvedene študije bodo vplivali na prihodnje svetovne smernice na tem področju«
Prof. dr. Bojan Vrtovec, predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Gre za prvo takšno randomizirano študijo v svetovnem merilu, ki predstavlja tudi pomemben prispevek znanosti na ravni Slovenije, saj je njegova znanstvena vrednost zelo velika. Po drugi strani pa bi poudaril tudi organizacijski vidik, kajti v tej multicentrični študiji je sodelovalo več bolnišnic, kar je zelo velik logistični zalogaj. Gre za zelo dobro izvedeno študijo z res pozitivnimi rezultati, ki bodo najverjetneje vplivali tudi na prihodnje svetovne smernice na tem področju.
Več v spodnjem videu.
»Da smo dobili pravo sliko o učinku preventivne katetrske ablacije, smo paciente spremljali 44 mesecev«
Doc. dr. David Žižek, Laboratorij za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»V raziskavo smo vključili 60 bolnikov, med katerimi je bilo 91 odstotkov moških, ki tudi statistično pogosteje doživijo infarkt; da smo dobili res pravo sliko o učinku preventivne katetrske ablacije, smo paciente spremljali 44 mesecev.«
Več v spodnjem videu.
»Bolj ko napredujeta tehnologija in znanje, več je pacientov, ki jih prej morda niti nismo prepoznali«
Prof. dr. Matjaž Šinkovec, Laboratorij za elektrofiziološke posege, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»V celjski splošni bolnišnici trenutno pomagamo pri nastanku novega centra za elektrofiziologijo in ablacije, medtem ko v Izoli te posege že opravljajo samostojno. Tako bosta tudi oba omenjena centra zagotovo prispevala k skrajšanju čakalnih dob.«
Doc. dr. David Žižek, Laboratorij za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana:
»Problem ni le pomanjkanje izvajalcev. Glavna težava so operacijske dvorane, kjer je te posege mogoče izvajati. Zdaj, denimo, tudi pacienti z brazgotinami čakajo na defibrilator, ki jim bo rešil življenje; s to študijo smo resda naredili korak naprej, toda zgodi se, da kateri od pacientov ne dobi defibrilatorja. Trudimo se – če ne bi bilo truda, tudi takšne raziskave ne bi bilo. Enako pa velja tudi za čakalne vrste. Vendar je treba vedeti tudi to, da bolj ko napredujeta tehnologija in znanje, več je teh pacientov, ki jih prej morda niti nismo prepoznali.«
Več v spodnjem videu.
Čakalne vrste: tudi do šestkratna prekoračitev strokovno še dopustnega čakanja
Kot je v sklopu dogodka pojasnil prof. dr. Bojan Vrtovec, naj bi v ljubljanskem UKC v kratkem dobili še tretjo napravo, s pomočjo katere opravljajo te posege; posledično naj bi se zmogljivosti izboljšale. »Res pa je, da kolegi, ki to izvajajo, že zdaj delajo tudi v popoldanskem času,« dodaja dr. Vrtovec.
Ob tem velja izpostaviti, da čakalnih vrst za prekatno tahikardijo ni, saj je stanje urgentno. Drugače pa je pri atrijski fibrilaciji, kjer bolniki danes čakajo tudi poldrugo leto, da pridejo na vrsto za usmerjeno specialistično obravnavo, kar glede na strokovna priporočila predstavlja približno 6-kratno prekoračitev še dopustnega čakanja. Pod oznako nujnosti »redno« je trenutno čakajočih približno 1000.
Bolniki z atrijsko fibrilacijo danes čakajo tudi poldrugo leto, da pridejo na vrsto za usmerjeno specialistično obravnavo, kar glede na strokovna priporočila predstavlja približno 6-kratno prekoračitev še dopustnega čakanja. Pod oznako nujnosti »redno« je trenutno čakajočih približno 1000 obolelih.
Video posnetki in portreti: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
