Prvi tovrstni poseg, ki se tudi na globalni ravni uveljavlja kot prebojna metoda za zdravljenje motenj srčnega ritma, so na Kliničnem oddelku za kardiologijo Interne klinike ljubljanskega UKC opravili v sklopu programa elektrofiziologije srca; program vodi prof. dr. Andrej Pernat, ki je ta poseg tudi izvedel. Zdaj tovrstni pristop prakticirajo tudi na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike. Na obeh klinikah so doslej uspešno opravili devet tovrstnih posegov in zdaj podrobneje predstavili prednosti zdravljenja atrijske fibrilacije z elektroporacijo, ki bo sčasoma pripomogla k skrajšanju čakalnih vrst na tem področju medicine in ki odpira vrata podobnim novim načinom zdravljenja.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša srčna aritmija. V Sloveniji so to bolezen prepoznali pri približno 20.000 prebivalcih; vsako leto to diagnozo na novo postavijo pri 1400 posameznikih.
Slovencev ima atrijsko fibrilacijo; toliko jih ima postavljeno diagnozo, po ocenah stroke pa naj bi bilo obolelih v resnici bistveno več
Zdravljenje motenj srčnega ritma s katetrsko ablacijo
Zdravljenje motenj srčnega ritma se odvija z metodo tako imenovane katetrske ablacije. S tovrstnim zdravljenjem na zelo omejen in nadzorovan način povzročijo majhno poškodbo na steni srčne votline, s čimer uničijo ali omejijo žarišče, ki povzroča aritmije.
Ta pristop temelji bodisi na segrevanju bodisi na zamrzovanju tkiva srčne mišice – in te konvencionalne metode bodo zdravniki uporabljali tudi v prihodnje.
Pri zdravljenju aritmij s pomočjo katetrske ablacije se v določenih okoliščinah lahko poškoduje tkiva, ki ležijo v bližini srčne votline, na primer požiralnik ali živce, ki oživčujejo prepono.
Pri novem zdravljenju z elektroporacijo – za zdaj bodo na ta način zdravili le atrijsko fibrilacijo – pa se namesto termične energije uporabi zelo kratke, milisekundne visokonapetostne sunke oziroma pulze električne napetosti. Pri tem ne pride do segrevanja tkiva, ampak do destabiliziranja membrane celičnih sten, nakar nastane majhna lezija. Postopek, s katerim uničijo tako imenovano aritmogeno središče, sicer lahko povzroči lokalizirano poškodbo srčne mišice, ne vpliva pa na sosednje organe.
»Pri zdravljenju z elektroporacijo ne pride do poškodb požiralnika in živca, ki oživčuje prepono«
prof. dr. Andrej Pernat, vodja programa elektrofiziologije srca, Klinični oddelek za kardiologijo, UKC Ljubljana
»Katere so prednosti te metode? Poseg je v primerjavi s konvencionalnimi metodami krajši. In pri tem posegu, vsaj po zdaj razpoložljivih podatkih, ne pride do poškodbe organov, ki ležijo v okolici srca, torej požiralnika in živca, ki oživčuje prepono. Tudi pri konvencionalnih metodah verjetnost, da se to zgodi, ni velika, giblje od 0,015 odstotka do 0,1 odstotka, kar potrjuje, da je tudi zdravljenje s konvencionalnimi metodami zelo varno.«
»Sistem za zdravljenje z elektroporacijo, ki nam ga je uspelo pridobiti, je naša institucija v redno klinično uporabo dobila kot eden izmed prvih centrov v širši srednjeevropski regiji. Posebnost tega sistema je, da z metodo elektroporacije omogoča prikaz položaja in vodenja katetrov po srčnih votlinah, s čimer je omogočeno tudi dobro nadzorovanje izvedbe posega – z zelo malo ali nič rentgenskega sevanja, kar je dodatna dobrobit za bolnike.«
»Metoda ni primerna za vse bolnike, zlasti ne za tiste, ki imajo vsajen bodisi srčni spodbujevalnik bodisi kakšno drugo napravo. Pa tudi sicer za zdaj s to metodo, ki je prvenstveno namenjena zdravljenju atrijske fibrilacije v začetni fazi bolezni, še ne moremo zdraviti vseh aritmij.«
Podrobneje v spodnjem videu.
»Bolnike bomo lahko zdravili s trenutno najboljšo metodo in nekoliko skrajšali tudi čakalne dobe«
dr. Matevž Jan, Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UKC Ljubljana
»Atrijska fibrilacija je danes tako pri nas kot povsod v razvitem svetu dobila razsežnosti epidemije. Teh obolenj je res zelo veliko, z omenjenimi posegi pa jih lahko zelo uspešno zdravimo.«
»Kvoto posegov narekujejo logistične omejitve, pa naj gre za število strokovnjakov, ki opravljajo te posege, ali za število laboratorijev, v katerih se ti posegi izvajajo. Nam pa ta metoda – ne samo zato, ker je varna, ampak tudi zato, ker je zelo hitra – omogoča, da lahko na časovno enoto opravimo več posegov. Na ta način bomo lahko nekoliko skrajšali čakalne dobe za te posege, bolnike pa bomo zdravili s trenutno najboljšo metodo.«
Podrobneje v spodnjem videu.
»Včasih imamo srečo, da na kirurško kliniko privabimo tudi strokovnjake za nekirurško zdravljenje«
asist. dr. Nikola Lakič, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, UKC Ljubljana
»Včasih imamo srečo, da na kirurško kliniko privabimo tudi strokovnjake za nekirurško zdravljenje, kar se je pri dr. Matevžu Janu več kot potrdilo.«
»Danes razvoj medicine narekuje predvsem industrija; časi 'velikih' zdravnikov so, žal, mimo, ostaja pa industrija, ki posluša nasvete strokovnjakov. In tako je verjetno prišla na plano tudi ta metoda.«
Podrobneje v spodnjem videu.
»Spreminja se paradigma zdravljenja«
prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike, UKC Ljubljana
»Podatki o zbolevnosti za atrijsko fibrilacijo so zelo verjetno podcenjeni, kajti odkrivanje te bolezni ni sistematično, ampak naključno – najsi bo to v ambulanti družinske medicine ali v specialistični kardiološki ambulanti, pogosto pa tudi na urgenci.«
»Z napredkom medicine so se uveljavili tudi načini za zgodnje odkrivanje te motnje srčnega ritma, kar omogoča zgodnejše in učinkovitejše zdravljenje. Pri novem načinu zdravljenja atrijske fibrilacije z elektroporacijo sodelujemo tudi z bazičnimi znanstveniki s fakultete za elektrotehniko, kjer imajo zelo napreden laboratorij za proučevanje srčnega tkiva in aritmij, pri čemer je prav elektroporacija skupni imenovalec. Po dolgem času je to metoda, ki omogoča znatno povečanje obsega dejavnosti. Spreminja se paradigma zdravljenja.«
Podrobneje v spodnjem videu.
Zdravljenje atrijske fibrilacije z elektroporacijo – video ilustracija posega
Potek posega v spodnji animaciji pojasnjuje prof. dr. Andrej Pernat.
Portreti in video izjave: Diana Zajec; fotografija posega in animacija: arhiv UKC Ljubljana
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
