Zdravstveni timi na primarni ravni zdravstvenega varstva so, podobno kot tudi v drugih specialnostih, zdesetkani. Če naj bi obstoječi sistem ponovno začel delovati nemoteno in če bi v resnici želeli zagotoviti dolgotrajno ureditev, ne zgolj kratkotrajnega oživljanja ugašajočih danosti sistema, bi v javnem zdravstvu vsako leto moralo začeti z delom približno 100 novih specialistov družinske medicine. Težave, na katere že leta opozarjajo zdravniki praktično vseh vej medicine, medicinske sestre in drugi v zdravstvu nepogrešljivi strokovni profili, pa kljub opozarjanjem – nenazadnje tudi navkljub zdaj že skorajda poldrugo leto trajajoči »delovni« stavki zdravnikov –, ostajajo in se kopičijo. Zato so družinski zdravniki ob svetovnem dnevu, posvečenem njihovi stroki, ponovno izpostavili ključne pogoje, ki bi omogočili optimizacijo dela v njihovih ambulantah: debirokratizacijo, informatizacijo in prerazporeditev dela v sklopu zdravstvenega tima.
Obljube za odpravo razdrobljenosti, zastarelosti in medsebojne nepovezljivosti informacijskih sistemov v zdravstvu so dobile že skorajda neizbrisno patino, vendar, vsaj za zdaj, ostajajo neuresničene – kljub kratkim stikom, ki jih v klinični praksi povzroča tako nedosledno in necelovito urejen sistem. Po drugi strani pa je kakovost storitev, kot opozarjajo družinski zdravniki, na nenehni preizkušnji zaradi kopičenja administrativnih nalog. Te zahtevajo nesorazmerno velik delež zdravnikovega časa, ki naj bi ga ta prvenstveno namenjal svojim varovancem – pacientom.
Zato zdravniška zbornica in zbornični odbor za osnovno zdravstvo odločevalce pozivata k odločnejšemu zagotavljanju stabilnosti osnovnega zdravstva, saj da razmere v družinski medicini nujno potrebujejo celostno sistemsko preobrazbo, ki bo zadostila potrebam (in pravicam) pacientov pa tudi strokovnih timov, ki si želijo svoje delo opravljati v bistveno bolj urejenih okoliščinah od teh, v kakršne so bili pahnjeni v zadnjih dveh desetletjih.
In kako so te razmere vplivale na paciente? Danes jih je brez izbranega osebnega zdravnika – in to ne po svoji volji – že približno 140.000.
Razmere v družinski medicini nujno potrebujejo celostno sistemsko preobrazbo, ki bo zadostila potrebam (in pravicam) pacientov pa tudi strokovnih timov, ki si želijo svoje delo opravljati v bistveno bolj urejenih okoliščinah od teh, v kakršne so bili pahnjeni v zadnjih dveh desetletjih. In kako so te razmere vplivale na paciente? Danes jih je brez izbranega osebnega zdravnika – in to ne po svoji volji – že približno 140.000.
Razlogi in razlage za reševanje sistemskih izzivov
Prav o tej temi – dostopnosti do (izbire) osebnega izbranega zdravnika – pa so v sklopu dneva, ki je na globalni ravni posvečen zdravnikom družinske medicine in njihovemu poslanstvu, ki ga opravljajo v družbi, podrobneje spregovorili predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije in direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka asist. dr. Aleksander Stepanović, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab, podpredsednica združenja zdravnikov družinske medicine, vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in zdravnica v enoti Vič Rudnik ljubljanskega zdravstvenega doma prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Grosuplje asist. Mateja Kokalj Kokot ter zastopnik pravic pacientov Marjan Sušelj.
Opozorili so na kopico še vedno nerešenih sistemskih izzivov, ki močno vplivajo na ažurnost, kakovost in varnost strokovnega dela – in spomnili na že davno predlagane rešitve, ki pa ostajajo neudejanjene, čeprav je »dobro osnovno zdravstveno varstvo in v tem smislu tudi zagotovljena dostopnost do izbranega zdravnika eden izmed osnovnih kazalcev kakovostnega zdravstva.«
Tu pa se pri nas v klinični praksi iz različnih razlogov v zadnjih letih močno zatika, na račun sistemskih ovir. Kako to preprečiti in omogočiti razvoj, predvsem pa nemoteno skrb za obolele?
Asist. dr. Aleksander Stepanović, splošni zdravnik, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine, direktor Zdravstvenega doma Škofja Loka:
»Po številu družinskih zdravnikov smo na repu evropskih držav, za nami sta samo Bolgarija in Grčija«
»Zagotovo je največji izziv pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, kajti Slovenija je po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev na repu evropskih držav. Pred nami so Latvija, Estonija, vse sosednje države, na primer, Hrvaška, Madžarska, Italija, da ne govorimo o Avstriji ... Za nami sta samo Bolgarija in Grčija.«
»Danes imamo približno 70 novih specializantov na leto, potrebovali bi jih vsaj 100 – da bi nadomestili val upokojitev in zaostanek za drugimi evropskimi državami.«
»Precej je še prostora za izboljšave. Želimo si, da bi bila diplomirana medicinska sestra v celoti del tima – in ne tako, kot je zdaj, ko imamo priznano eno diplomirano medicinsko sestro na dve ambulanti –, kar bi bilo smiselno zaradi obravnave kroničnih bolnikov in boljše preventive. Potrebovali bi dodatnega administrativnega sodelavca.«
»Razumemo stisko ljudi, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika. Trenutno preprosto ne moremo sprejeti vseh, če želimo zagotoviti kakovostno obravnavo.«
Prof. dr. Igor Švab, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:
»Zelo težko je spremembe uvajati v prakso – tu smo najšibkejši, kajti pogosto trčimo ob druge interese, ki niso strokovni in niso odvisni od nas«
»Družinskih zdravnikov povsod po svetu primanjkuje, zato je izziv, s katerim se soočamo v Sloveniji, univerzalen. Rešitev je v tem, da v to stroko privabimo mlade, sposobne, dobre zdravnike.«
»Treba je začeti drugače delati, tako v smislu timskega dela kot glede uporabe novih tehnologij, kajti z zdajšnjim načinom dela ni mogoče zagotoviti dostopnosti do osebnega izbranega zdravnika vsem ljudem tako, da bi bilo to zanje dobro.«
»V Sloveniji imamo teoretičnega, akademskega znanja dovolj, zelo težko pa je spremembe uvajati v prakso. Tu smo najšibkejši, kajti pogosto trčimo ob druge interese, ki niso strokovni in niso odvisni od nas.«
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica v enoti Vič Rudnik Zdravstvenega doma Ljubljana, podpredsednica združenja zdravnikov družinske medicine in vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja:
»Nekatere poteze zdravstvene politike zelo poslabšujejo položaj zdravnikov družinske medicine«
»Če govoriva o tem, kaj bi se dalo izboljšati: tudi nekatere poteze zdravstvene politike zelo poslabšujejo položaj zdravnikov družinske medicine.«
»Prav je, da tisti, ki uživamo v svojem poklicu in gremo še vedno vsak dan z veseljem v službo, to povemo. In tu so povsem konkretni rezultati takšnega pristopa: na lanski razpis za specializacije iz družinske medicine – razpisanih je bilo 115 mest – se je javilo 25 kandidatov. Premalo. Letos je bilo prijav še vedno premalo, vendar dvakrat več kot lani.«
»Organizacija zdravstvenega varstva ni delo zdravnikov družinske medicine. To je delo zdravstvene politike. Toda ker vidimo, da ji ne gre najbolje, se želimo aktivno vključiti – ker nam je veliko do tega, da so naši pacienti dobro oskrbljeni.«
Asist. Mateja Kokalj Kokot, družinska zdravnica, Zdravstveni dom Grosuplje:
»Tehnologija je zdravniku v pomoč, ne sme pa nadomestiti bistva medicine: človeškega stika med zdravnikom in bolnikom«
»Mlajše generacije zdravnikov jasno opozarjajo, da zdravstveni sistem, tak kot je, ni več vzdržen.«
»Dober zdravnik ni tisti, ki dela največ, ampak tisti, ki dela dobro – in da to ne gre na račun njegovega lastnega zdravja ter kakovosti obravnave bolnika.«
»Če zdravniki ne sodelujemo pri razvoju, se pogosto zgodi, da sistemi niso funkcionalni. Niso nam v pomoč, ampak imamo z njimi oziroma zaradi njih nemalokrat še več administrativnega dela.«
»Vpeljava novih informacijskih tehnologij, tudi umetne inteligence, bo lahko pomemben korak k izboljšanju različnih storitev – toda pomembno je, da so algoritmi transparentni in etični, podatki pa morajo ostati varni. In, kar je najpomembneje: tehnologija je zdravniku pri njegovem delu v pomoč, ne sme pa nadomestiti bistva medicine: človeškega stika med zdravnikom in bolnikom.«
Marjan Sušelj, zastopnik oziroma varuh pacientovih pravic:
»Zdi se, kot bi imeli dva paralelna svetova: enega promovira vlada, v drugem pa so zdravniki – to ni dobro, kajti za pacienta je ključno zaupanje v zdravnika in tudi v zdravstvo«
»Pritožbe, ki 'priletijo' k zastopniku oziroma varuhu pacientovih pravic, vedno odražajo dejansko sliko na terenu – s perspektive pacienta. Spodbudnih izboljšanj ni. V zadnjih letih se nenehno nizajo problemi, povezani s čakalnimi dobami. Še vedno je zelo boleče pomanjkanje družinskih zdravnikov oziroma nezmožnost izbire družinskega zdravnika. Glede na ključno vlogo, ki jo ima ta v našem zdravstvenem sistemu, je posledično motena celotna 'veriga preskrbe' z zdravstvenimi storitvami.«
»Kar se tiče napak v zdravstvu, se stanje postopno izboljšuje. Žal pa imajo pacienti še vedno, ko pride do incidenta, občutek, da ne razčistimo zadeve v celoti. To ljudi bega, saj ne vedo, ali so pri obravnavi varni ali ne – zlasti v tistih institucijah, ki so bile v zadnjem obdobju predmet medijskega linča.«
»Problematično se mi zdi napadanje zdravništva s strani politike, pa naj bo to zaradi stavkovnih zahtev ali uvajanja določenih novosti. Zdi se, kot da bi imeli dva paralelna svetova – eden je tisti, ki ga promovirajo vlada oziroma sistemske institucije, v drugem pa so zdravniki. Ni dobro, da se poti tako razhajata, kajti za pacienta je ključno zaupanje v zdravnika in tudi v zdravstvo. Te bojne sekire bi bilo pametno zakopati in skupaj nadaljevati pot v iskanju družbenega konsenza ter premišljeno uvajati novosti in spremembe, ki pa so nujne, če se želi zdravstvo spopasti z izzivi, med katerimi sta starajoče se prebivalstvo in hiter razvoj medicine. In pri tovrstnih težavah Slovenija ni izjema.«
Portreti in video izjave: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
