V času, ko se zaradi pospešenega kroženja virusov in bakterij obolenja, ki na račun bolezensko povzročenih zapletov lahko ogrozijo predvsem najmlajše, kronične bolnike z oslabljenim imunskim sistemom ter starejše, je priporočljiva čim celovitejša zaščita pred okužbami, ki nikakor ni »omejena« le na cepljenje – zelo pomembno je dosledno izvajanje osnovnih higienskih ukrepov, s katerimi lahko sebe in druge zaščitimo pred prenosom bakterij in virusov, s tem pa tudi pred zapleti pri prebolevanju bolezni. Kadar pa se bolezenski znaki že pojavijo, je zelo smiselno tudi testiranje. V tem smislu je, na primer, aktualen kombinirani test, s katerim je mogoče istočasno preveriti, ali gre morda za okužbo z gripo, z RSV ali s COVID-19.

V sklopu sistematičnega zbiranja podatkov o respiratornih virusih, ki se je pri nas v obdobju pandemije COVID-19 preoblikovalo v integrirano spremljanje akutnih okužb dihal, se je nabor virusov, ki se dokazujejo v kužninah zgornjih dihal, postopno širil.

Tako so se spremljanju in beleženju valovanja okužb z virusi influence A in B ter respiratornim sincicijskim virusom poleg SARS-CoV-2 pridružili še štirje virusi parainfluence, humani koronavirusi in metapnevmovirusi, enterovirusi, parechovirusi, rinovirusi, bokavirusi in adenovirusi. Da bi dobili še boljši vpogled v razloge za vsakokratni porast akutnih okužb dihal, naj bi v prihodnje v omenjeno shemo vključili še spremljanje okužb z bakterijama Mycoplasma pneumoniae, ki povzroča pljučnico, in Bordetella pertusis, ki povzroča oslovski kašelj.

Kdaj se odločiti za kombinirani test?

Špela Šalamon, ki dela v Avstriji kot zdravnica na področju nuklearne medicine, je (tudi) v slovenski javnosti prepoznavna kot aktivna zagovornica aktivne zaščite pred okužbami, zlasti kar se tiče nevarnosti COVID-19. Posledice tega obolenja namreč, kot opozarja, vedno znova, z vsako dodatno okužbo, v telesu obolelega puščajo neizbrisen odtis, tako rekoč na vseh organih in organskih sistemih.

»Veliko okužb z različnimi virusi in bakterijami v prvi fazi poteka z zelo podobnimi bolezenskimi znaki. Najbolj tipične so bolečine ter praskanje v grlu in žrelu, zamašen nos, utrujenost, povišana telesna temperatura, kihanje pa tudi bolečine v mišicah in sklepih – zelo pa se lahko razlikujeta tako zdravljenje kot okrevanje,« poudarja Špela Šalamon, članica Svetovne zdravstvene mreže (World Health Network, WHN), ki si prizadeva za čim celovitejše seznanjanje s posledicami pandemije in možnostih zaščite pred temi posledicami. Ob tem opozori tudi na znano, a marsikdaj pozabljeno pravilo: »Bakterijske okužbe zdravimo z antibiotiki, medtem ko pri virusnih okužbah, med katere spada tudi okužba s SARS-CoV-2, pomagajo protivirusna zdravila.«

Organizem si zapomni vsako okužbo s SARS-CoV-2

Zdravnica ob tem spomni, da je »COVID-19 veliko bolj nalezljiv kot gripa, RSV ali bakterijske okužbe, kar je tudi razlog za strožje zaščitne ukrepe, da okužbe ne bi razširjali.« Da je ta bolezen resnejša od ostalih, potrjuje tudi podatek, da je po okužbi s SARS-CoV-2 »priporočljivo vsaj nekaj tednov trajajoče izogibanje telesnim aktivnostim, medtem ko pri drugih okužbah praviloma ni tako. Predvsem pa ne velja pozabiti, da je pri posamezniku tveganje za nastanek tako imenovanega dolgega kovida in z njim povezanih številnih resnih zapletov ter pojavnosti drugih obolenj pogojeno s skupnim številom tovrstnih okužb, kajti posledice vsake od njih se v telesu kopičijo.«

Sicer pa Špela Šalamon še pojasni, da je prvi dan, ko se pojavijo bolezenski simptomi, »verjetnost, da bo hitri test pozitiven, dokaj nizka. Lahko se sicer začnemo testirati takoj, vendar je rezultat zanesljiv šele, če se testiramo vsaj trikrat z eno-do dvodnevnimi premori. Najverodostojnejši rezultat pa, kar se tiče COVID-19, dobimo peti ali šesti dan od začetka simptomov,« pri čemer zdravnica izpostavi kombiniran test, s katerim je mogoče istočasno preveriti, ali gre morda za okužbo z gripo, z RSV ali s COVID-19.

Sindrom kronične utrujenosti iz človeka naredi invalida

Zakaj je to tako pomembno, pojasnjuje Bojan Ambrožič iz društva bolnikov z dolgim kovidom, ki na to temo objavlja tudi na svojem youtube kanalu: »Zbolel sem za trenutno najverjetneje najhujšo boleznijo, ki obstaja – za tako imenovanim dolgim kovidom. To je bolezen, za katero večina ljudi sploh še ni slišala, kajti razumevanja in poznavanja te bolezni ni ne v stroki ne v družbi.«

Bojan Ambrožič je bil pred boleznijo rekreativni športnik, gorski tekač, turni smučar, gornik. V hribe je hodil vsak dan, pomenijo mu vse, vendar zadnji dve leti tega ne zmore več in ne ve, če bo to sploh še kdaj lahko počel. Pred slabima dvema letoma je dobil lažjo obliko okužbe s SARS-CoV-2, ki jo je prebolel brez težav, potreboval je le nekaj analgetikov. Potem je bil dva tedna povsem zdrav, brez simptomov, aktiven, vsak dan je tako, kot je bil vajen pred tem, izpolnil cilj: 40 prehojenih oziroma pretečenih kilometrov. Potem pa je izbruhnila bolezen ...

»To se je dogajalo počasi. Najprej sem v hribih začutil, da nimam prave moči. Ko sem se vrnil s hribov, sem občutil nenavadno utrujenost, kakršne pred tem nisem poznal. Ta se je vse bolj stopnjevala, dokler nisem postal praktično invalid. Če sem sprva lahko brez težav hodil po hribih tudi po 12 ur, je potem to padlo na dve uri – in sem mislil, da se mi je podrl svet. Zdaj pa je tako, da sem vesel že, če grem lahko na petminutni sprehod okrog hiše. To je ključni simptom dolgega kovida – tako imenovani sidrom kronične utrujenosti, zaradi katerega smo oboleli praktično invalidi,« opisuje stanje, ki ga je povzročila okužba s COVID-19. 

»Na prvi pogled nam nič ne manjka. Mišice in sklepi delujejo povsem normalno, s preiskavami ni moč najti nobenih posebnosti. Preslikali so me od glave do pet, a našli niso ničesar – kar je povsem enako kot pri vseh drugih, ki se spopadajo s posledicami dolgega kovida. Dejstvo je, da gre najverjetneje za okvaro mitohondrijev, ki proizvajajo energijo v telesu, naše celice pa niso sposobne proizvajati energije, zato smo invalidi, ne moremo početi nič. Seveda si želiš več – toda ta bolezen je tako huda, da, če človek pretirava in si želi več, pride le še do dodatnega poslabšanja,« je boleče iskren Bojan Ambrožič.

Spodbuda k razmisleku

Ob tej osebni zgodbi, ki predstavlja le delček tovrstnih pričevanj, se zdi, da bi se lahko prav vsak posameznik zamislil nad svojim ravnanjem. 

Si je res tako težko, če si bolan ali če čutiš bolezenske simptome, nadeti zaščitno masko, kadar moraš oditi nekam, kjer se zadržuje veliko ljudi – pa naj bo to v lekarni, trgovini ali v bolnišnici, kjer uporaba tovrstne zaščite danes, razen redkih izjem, ni obvezna? Je to res tako težko, če se zavedaš, da utegneš s takim pristopom pomagati marsikomu, ne le sebi? 

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.