Med pomembnimi povzročitelji virusnih okužb dihal je zagotovo respiratorni sincicijski virus, ki na globalni ravni vsako leto v povprečju povzroči 30 milijonov okužb, samo na račun RSV pa je v enakem obdobju zabeleženih približno 60.000 smrti otrok. Zato naj bi bolnika, ki zaradi poslabšanja osnovne bolezni, na primer kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ali srčnega popuščanja, pozimi potrebuje zdravljenje v bolnišnici, obvezno testirali tudi na okužbo z RSV. Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom se namreč lahko dokaj hitro razširijo, najsi bo to v domovih za starejše ali v bolnišnicah. Ob tem naj spomnimo, da so s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja že pred časom opozarjali, da zaradi velikega priliva obolelih nimajo na voljo prostih postelj. Zavoljo porasta okužb dihal na Onkološkem inštitutu Ljubljana že od začetka februarja veljajo spremenjena pravila za obiskovanje obolelih; obiski so omejeni na največ četrt ure in na enega obiskovalca brez znakov prehlada, ki si mora obvezno nadeti zaščitno masko.
Kot pojasnjujeta infektologinja izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc in pediatrinja Tatjana Mrvič, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, so bile glede evidentiranih primerov gripe in COVID-19 številke v primerjavi z lanskoletnimi že doslej krepko presežene, pri čemer pomemben povzročitelj respiratornih okužb (p)ostaja tudi respiratorni sincicijski virus.
Še večji problem pa tiči v dejstvu, da se v prihodnje, kot nakazujejo ponovni izbruhi ošpic, lahko spet pojavijo pandemije določenih okužb, ki jih je sicer sodobni civilizaciji vsaj za določen čas uspelo premagati oziroma izrazito omejiti njihovo širjenje. Zakaj? Tudi ali predvsem na račun slabše precepljenosti se pojavlja vse več starih virusov s številnimi sevi in podtipi, kar otežuje in v določenih primerih celo onemogoča učinkovito kemoprofilakso.
Kar se tiče virusov, ki tudi v letošnji sezoni povzročajo okužbe dihal, izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc izpostavlja respiratorni sincicijski virus, virus influence in parainfluence, koronaviruse, človeške bokaviruse in humani metapnevmo virus.
Gripa in COVID-19
Pri gripi je trajanje inkubacije lahko zelo različno, od 24 ur pa vse do štiri ali celo pet dni; bolniki so kužni približno teden dni od začetka bolezni, medtem ko pri mlajših otrocih kužnost ostaja prisotna dlje.
Med najpogostejšimi začetnimi simptomi je glavobol, ki ga spremljajo bolečine v žrelu, najizrazitejši znak okužbe pa je povišana telesna temperatura, ki lahko doseže tudi 41 stopinj Celzija. Pri gripi, ki se začne brez napovednih simptomov, pa so sprva prisotni glavobol, mrzlica in kašelj, kasneje se jim pridruži povišana telesna temperatur, pojavijo se (lahko) izrazite mialgije, slabo počutje, neješčost.
Sicer pa je pri gripi razpon kliničnih znakov lahko zelo raznolik; v nekaterih primerih okužbe prej omenjeni simptomi ne spremljajo, ampak so prisotni zgolj blagi znaki (rinitis, vnetje žrela), včasih pa se gripa razvije v virusno pljučnico, ki lahko v kratkem času povzroči smrt. Med pričakovanimi zapleti pri gripi ni le virusna pljučnica, ampak tudi bakterijska ali mešana, bakterijsko-virusna pljučnica, težek potek gripe pa lahko vodi tudi v poslabšanje osnovne bolezni – diabetesa, pljučne bolezni, ledvične insuficience ali srčnega popuščanja.
Težkemu poteku bolezni in zapletom pri prebolevanju gripe so poleg najmlajših, pri katerih imunski sistem še ni dovolj močan, izpostavljeni zlasti starejši, še posebno v domovih za starejše, ter posamezniki, ki imajo bodisi katero od kroničnih obolenj dihal, zlasti astmo ali kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), sladkorno bolezen, krvne bolezni, kronično ledvično insuficienco ali slabše delujoči imunski sistem zaradi določene bolezni ali zavoljo zdravljenja (na primer po presaditvi organa).
Pri gripi je razpon kliničnih znakov lahko zelo raznolik; medtem ko so v nekaterih primerih prisotni zgolj blagi znaki (rinitis, vnetje žrela), pa se včasih gripa razvije v virusno pljučnico, ki lahko v kratkem času povzroči smrt. Med pričakovanimi zapleti pri gripi ni le virusna pljučnica, ampak tudi bakterijska ali mešana, bakterijsko-virusna pljučnica, težek potek gripe pa lahko vodi tudi v poslabšanje osnovne bolezni.
Pri COVID-19, ki nikakor ni izginil z zemljevida akutnih respiratornih obolenj, ki povzročajo resne, dolgotrajne in tudi neozdravljive posledice, je ranljivost oziroma izpostavljenost posameznika podobna, povečuje se s starostjo, poleg kronične ledvične bolezni, diabetesa, raka, kateregakoli od srčno-žilnih obolenj, debelosti, povišanega krvnega tlaka oziroma arterijske hipertenzije tveganje za težek potek bolezni predstavljajo tudi okvara imunskega sistema, anemija srpastih celic, KOPB, zmerna do huda astma ali druge kronične respiratorne bolezni, jemanje imunosupresivnih zdravil, ogroženost za zaplete pa povečuje tudi kajenje.
COVID-19 ni izginil z zemljevida akutnih respiratornih obolenj, ki povzročajo resne, dolgotrajne in tudi neozdravljive posledice.
Ošpice
Ošpice, ki so po zaslugi precepljenosti otrok v razvitih državah tako rekoč izginile z javno-zdravstvenih radarjev, so se vrnile – lani je bilo potrjenih več kot 2000 teh obolenj, od tega tri četrtine v Romuniji.
V zadnjih mesecih pa res skrb vzbujajoči podatki prihajajo iz Anglije, kjer so doslej potrdili več kot 200 primerov ošpic, zato je, kot dodaja Tatjana Mrvič, ki v sklopu UKC Ljubljana vodi službo za preprečevanje bolnišničnih okužb, tudi pri nas povsem mogoče pričakovati, da bo slejkoprej kateri od zdravnikov obravnaval pacienta s sumom na ošpice. »Ker sta respiratorna simptomatika in izpuščaj lahko prisotna tudi pri drugih respiratornih okužbah, je vedno treba upoštevati oziroma izključiti možnost, da gre za ošpice,« svetuje zdravnica.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zaradi naraščanja primerov oslovskega kašlja pozivajo tako k cepljenju nosečnic kot k precepljenosti otrok.
Ošpice se vračajo na sezname skrb vzbujajočih obolenj. Ker sta respiratorna simptomatika in izpuščaj lahko prisotna tudi pri drugih respiratornih okužbah, je vedno treba upoštevati oziroma izključiti možnost, da gre za ošpice.
Respiratorni sincicijski virus
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je zelo pomemben povzročitelj virusnih okužb dihal pri otrocih in tudi pri starejših; pravzaprav breme teh okužb s starostjo narašča tako zelo, da je na podlagi študij o tem bremenu v razvitem svetu mogoče sklepati, da je to obolenje pri starejših od 65 let v skupni kvoti obolelih v nekaj več kot 6-odstotnem deležu usodno. Okužba z RSV je najnevarnejša pri najmlajših, pri katerih okužba pljuč lahko povzroči dihalno stisko, odpoved pljuč in smrt.
Kar se tiče RSV, so otroci do 2. leta starosti večinoma že prekuženi, pri čemer približno 30 odstotkov dojenčkov zaradi okužbe z RSV potrebuje zdravstveno oskrbo, približno dva do trije odstotki pa zdravljenje v bolnišnici. Otroci najpogosteje zbolijo za bronhiolitisom, ki ga pri dojenčkih v 60 do 90 odstotkih povzroča prav RSV.
Okužba z RSV se pri odraslih večinoma kaže kot blaga okužba zgornjih dihal. Sicer pa ima okužba s tem virusom lahko zelo hude posledice zlasti pri bolnikih s krvnimi raki, pljučnimi ali srčnimi obolenji, po transplantaciji kostnega mozga ali po presaditvi pljuč, saj povzroči tudi okužbe spodnjih dihal. Širjenje teh okužb je pogosto v domovih za starejše, okužbe z RSV pa so nemalokrat tudi na seznamu bolnišničnih okužb.
Za zaščito najbolj ogroženih otrok je na voljo zdravilo (humana monoklonska protitelesa), ki ga otrok prejme s petimi do šestimi zaporednimi aplikacijami (enkrat na mesec). Cena se po besedah Tatjane Mrvič giblje od 5000 do 9000 dolarjev na obolelega otroka, so pa v ZDA v tej sezoni respiratornih okužb prvič uporabili po kakovosti in učinkovitosti primerljivo zdravilo, pri katerem zadostuje le ena aplikacija na sezono, cena pa je bistveno nižja – 459 dolarjev.
Okužba z RSV je najnevarnejša pri najmlajših, pri katerih okužba pljuč lahko povzroči dihalno stisko, odpoved pljuč in smrt.
Rinovirusi
Rinovirusi okužbe povzročajo vse leto, najpogosteje so prisotni pri posameznikih, ki imajo blago okužbo zgornjih dihal. Pri odraslih ti virusi v povprečju povzročijo dve do tri okužbe na leto, medtem ko pri otrocih na letni ravni sprožijo nastanek do 12 prehladov. V približno polovici primerov okužba lahko poteka brez vsakršnih simptomov.
Pri rinovirusih je manj pogost tako imenovani sev C, ki pa lahko povzroči zelo hude okužbe, zlasti pri dojenčkih, pri katerih je nemalokrat neizogibno zdravljenje v bolnišnici, v enoti za intenzivno nego.
Pri rinovirusih je manj pogost tako imenovani sev C, ki pa lahko povzroči zelo hude okužbe, zlasti pri dojenčkih, pri katerih je nemalokrat neizogibno zdravljenje v bolnišnici, v enoti za intenzivno nego.
Adenovirusi
Adenovirusi povzročajo okužbe ne glede na letni čas, posledično nastajajo raznolike težave, od prehlada, bronhitisa, laringitisa do pljučnice ali celo miokarditisa.
Pri otrocih, mlajših od pet let, adenovirusi povzročijo do sedem odstotkov okužb dihal, pri čemer se pediatri bojijo predvsem določenih sevov, ki pri malčku lahko povzročijo nastanek kronične bolezni – tako imenovanega obliterantnega bronhiolitisa. Ta neozdravljiva bolezen pljuč lahko pri otroku napreduje tako zelo, da kot edina možnost zdravljenja ostane na voljo le še presaditev pljuč.
Sicer pa adenovirusi lahko pri posameznikih, ki imajo že v osnovi iz različnih razlogov oslabljen imunski sistem, povzročijo tudi zelo hude okužbe; približno polovica okužb poteka brez prepoznavnih simptomov.
Pri adenovirusih se pediatri bojijo predvsem določenih sevov, ki pri malčku lahko povzročijo nastanek kronične bolezni – tako imenovanega obliterantnega bronhiolitisa. Ta neozdravljiva bolezen pljuč lahko pri otroku napreduje tako zelo, da kot edina možnost zdravljenja ostane na voljo le še presaditev pljuč.
Diagnostika
V zadnjem času se je diagnostika na tem področju precej spremenila. Medtem ko se je vloga celične kulture pri diagnosticiranju respiratornih okužb začela zmanjševati, so se po drugi strani kot zanesljivo sredstvo za prepoznavo okužbe – pri adenovirusih, RSV, gripi in COVID-19) uveljavili antigenski testi. Zlati standard v diagnostiki respiratornih virusov je vzorec, ki se ga s pomočjo krtačastega brisa odvzame iz zgornjih dihal; najbolj razširjena metoda je PCR, ki pomaga pri prepoznavi virusov influence, RSV in koronavirusov. Hitri antigenski test je prav tako v uporabi, vendar je manj zanesljiv, zlasti kar se tiče prepoznave gripe in RSV.
Kot poudarja Tatjana Mrvič, mora biti uporaba antigenskega testa skrbno premišljena – kajti če bolezen traja že nekaj časa, je zelo verjetno, da bo test kljub prisotnosti okužbe pokazal negativni rezultat. Na voljo pa so tudi molekularne metode, s katerimi je mogoče dokazati več virusov hkrati, pri čemer pa, tako pediatrinja, takšno stanje ne pri otroku ne pri odraslem še ne pomeni, da bo potek okužbe težji.
V zadnjem času se je diagnostika na tem področju precej spremenila, vendar zlati standard v diagnostiki respiratornih virusov ostaja vzorec, ki se ga s pomočjo krtačastega brisa odvzame iz zgornjih dihal.
Standardni zaščitni ukrepi
Med nefarmakološkimi ukrepi za preprečevanje tako prenosa kot nastanka okužb je paleta standardnih preventivnih prijemov že nasploh dobro poznana, ne pa tudi dosledno upoštevana.
Bistvenega pomena je skrb za imunski sistem. Odpornost krepimo z zdravim načinom življenja – z redno telesno aktivnostjo in zdravo prehrano, ki naj vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave, da organizem dobi dovolj vitaminov in vseh ostalih snovi in elementov, ki jih potrebuje za normalno delovanje. V jesensko-zimskem obdobju je priporočeno uživanje vitamina D, ki ga odraslim Slovencem močno primanjkuje, pri čemer pa je treba paziti, da se priporočenega odmerka ne prekorači.
Nadvse pomembna je tudi skrb za:
- pravilno higieno rok;
- higieno kašlja, kajti še vedno mnogo ljudi kašlja v notranjo stran dlani, kar je »idealno« za prenos okužb;
- čiščenje, razkuževanje in zračenje prostorov;
- pravilno uporabo zaščitne maske, ki ima bistveno vlogo predvsem pri posameznikih s slabo delujočim imunskim sistemom in kroničnimi obolenji; ti naj bi se v obdobju največjega kroženja respiratornih virusov izogibali zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, in se odpovedali druženju z okuženimi oziroma obolelimi posamezniki.
Odpornost krepimo z zdravim načinom življenja – z redno telesno aktivnostjo in zdravo prehrano, ki naj vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave, da organizem dobi dovolj vitaminov in vseh ostalih snovi in elementov, ki jih potrebuje za normalno delovanje. V jesensko-zimskem obdobju je priporočeno uživanje vitamina D, ki ga odraslim Slovencem močno primanjkuje, pri čemer pa je treba paziti, da se priporočenega odmerka ne prekorači.
Pljučnica
Pljučnica je okužba pljuč, ki zajame drobne pljučne mešičke, tako imenovane alveole, ter tkiva okoli teh mešičkov. Ko govorimo o pljučnici, ne velja pozabiti, da gre za skupino različnih obolenj; vsako izmed njih povzroči drug mikroorganizem.
Pri odraslih pljučnico povzroči bodisi bakterijska okužba – med bakterijami so najpogostejše povzročiteljice pljučnice Streptococcus pneumoniae, Legionella, Haemophilus influenzae in Staphylococcus aureus – bodisi virusna okužba (virus influence, virus parainfluence, virus noric oziroma Varicella-zoster virus iz družine herpes virusov, respiratorni sincicijski virusi, adenovirusi). Včasih gre pri pljučnici za kombinirano, bakterijsko-virusno okužbo.
Poleg virusov in bakterij pa pljučnico lahko povzročijo tudi glivice ali bakterijam podobne klice, med katerimi sta najpogostejši Mycoplasma in Chlamydia – v tem primeru gre za atipično pljučnico.
Za mikoplazemsko pljučnico je, denimo, značilno, da se začne z utrujenostjo in vnetjem žrela, ki ga spremlja suh kašelj. Simptomi napredujejo počasi, bolnik lahko dobi tudi izpuščaj (to se zgodi pri 10- do 20-odstotnem deležu obolelih). Bolezen, ki praviloma izzveni v tednu ali dveh, lahko povzroči tudi bolečine v sklepih, anemijo ali nevrološke težave, nekatere obolele pa utrujenost spremlja še več tednov.
Nekatere hude virusne pljučnice – na primer pljučnico, ki jo povzročijo virusi ošpic – je mogoče zdraviti s protivirusnimi zdravili.
Pljučnica je okužba pljuč, ki zajame drobne pljučne mešičke, tako imenovane alveole, ter tkiva okoli teh mešičkov. Pravzaprav gre, ko govorimo o pljučnici, za skupino različnih obolenj; vsako izmed njih povzroči okužba z določenim mikroorganizmom.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
