Rak

Na poti k izkoreninjenju raka materničnega vratu in zmanjšanju pojavnosti še petih rakov je ključnega pomena zaščita s cepljenjem proti HPV, ki je odslej brezplačno zagotovljeno mladim do 26. leta

Rak materničnega vratu je edino onkološko obolenje, ki ga je mogoče preprečiti. Medicina ima danes toliko poglobljenega znanja in zaščitnih vzvodov, da s prepletom ukrepov lahko prepreči razvoj te bolezni. Poleg cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), udeleževanja v presejalnem programu Zora, ki omogoča zgodnje odkritje predrakavih in rakavih sprememb ter takojšnji začetek zdravljenja, pa mora pomembno vlogo odigrati tudi odgovornost in ozaveščenost posameznika v skrbi za ustrezno zaščito pri spolnih odnosih, s katerimi se tovrstne okužbe prenašajo. Večina okužb s HPV izzveni sama po sebi in ne povzroča nikakršnih težav, včasih pa vodijo v nastanek bolezni. In prav to bi sodobna medicina, ki zaključuje dolgotrajno pot, na kateri se vse bolj približuje cilju – izkoreninjenju raka materničnega vratu –, rada preprečila.

Preventiva

Opičje koze (mpox) – kakšni so simptomi in kako se razlikujejo od znakov drugih virusnih obolenj, kako se odvija zdravljenje, v katerih primerih je smiselno cepljenje in kako dolgotrajna je kužnost obolelega

Okužba z virusom opičjih koz povzroča sicer redko virusno obolenje (mpox), ki pa je tako na stari celini kot na globalni ravni pomembnejši odtis pustilo pred dvema letoma. Takrat so bili prvič zabeleženi izbruhi te bolezni v državah, kjer pojavnost te močno nalezljive bolezni pred tem ni bila pogosta. Leta 2022 je bilo na ravni EU oziroma v državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) prijavljenih več kot 20.000 primerov opičjih koz – pri čemer velja izpostaviti, da oboleli pred tem niso bili v endemičnih državah. Zdaj so v Afriki v porastu okužbe z drugim podtipom tega virusa (centralnoafriški podtip), kjer je tamkajšnji center za nadzor nalezljivih bolezni že razglasil izredne razmere; ta podtip povzroči težji potek bolezni, umrljivost je 10-odstotna, medtem ko je bila pri prejšnjem, zahodnoafriškem podtipu, do 1-odstotna. Prva primera izven afriške celine so v teh dneh potrdili na Švedskem in v Pakistanu.

Hepatitis

Virusni hepatitisi so, takoj za tuberkulozo, najsmrtonosnejša nalezljiva obolenja – je pa okužbo mogoče preprečiti oziroma jo, če je odkrita pravočasno, učinkovito (po)zdraviti

Okužba s katerim od virusnih hepatitisov je resen problem, ki obolelemu lahko uniči življenje. Toda kljub temu, da so že dolgo na voljo brezplačna in anonimna testiranja, kljub temu, da je tako preprečevanje kot zdravljenje okužbe (lahko) izjemno učinkovito, je še vedno ogromno posameznikov, ki so se v preteklosti okužili z, na primer, hepatitisom C, pa tega ne vedo. Okužba je namreč tiha, napreduje počasi. Boleče odzvanjanje posledic okužbe lahko človek zazna tudi šele po desetletju, dveh ali treh; odrazijo se v diagnozi, ki pa ni vedno »le« ciroza jeter ali rak na jetrih, kajti virus hepatitisa C lahko sproži tudi nastanek sladkorne bolezni tipa 2, revmatskih obolenj, bolezni žilja ali kože, izrazito utrujenost, za katero ne zdravnik ne oboleli pogosto ne (s)poznata vzroka, hude bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa botruje nastanku še enega onkološkega obolenja: limfoma.

Respiratorne okužbe, gripa

V »bazenu« virusov, ki lahko povzročijo hude akutne okužbe dihal, poleg virusov gripe in RSV pospešeno krožijo tudi koronavirusi, rinovirusi, adenovirusi – sezona respiratornih obolenj pa je še vedno v polnem zagonu

Sezona respiratornih obolenj je še vedno v polnem zagonu, pri čemer ne velja pozabiti, da so respiratorni virusi najpogostejši razlog za nastanek okužb in krivec za veliko število zapletov, hospitalizacij in tudi smrti. Tovrstne okužbe najbolj ogrožajo najmlajše in najstarejše, ki nimajo dovolj močnega imunskega sistema, nemalokrat tudi zaradi vsaj ene kronične bolezni, ki se na račun okužbe lahko zelo poslabša, zato zaradi zapletov pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, nemalokrat v enoti za intenzivno terapijo. Kako nevarne utegnejo biti respiratorne okužbe za bolnike s kroničnimi boleznimi, pa morda najbolj neposredno ilustrira podatek, po katerem je okužba z RSV pri, na primer, bolniku s krvnim rakom lahko v kar 80-odstotnem deležu usodna.

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Dobro je vedeti

Poskrbite za varnost in zdravje sebe in bližnjih, pomagajte starejšim in nemočnim, kajti že zdaj so porušeni številni mostovi, poplavljene, preplavljene in odplavljene so ceste, sprožili so se številni plazovi ...

Izredne razmere v državi, ki jih je povzročilo obilno deževje, in posledična ogroženost ljudi na območjih, kjer poplave in plazovi povzročajo največ nevarnosti in škode, zahtevajo izjemne ukrepe. To se ne nanaša le na ukrepe civilne zaščite in gasilskih enot, ampak tudi na ravnanje slehernega posameznika – med pisanjem članka oglašanje siren ne potihne, znova in znova se ponavlja predano odzivanje na klic na pomoč. Nasploh pa velja, da se je v takih razmerah treba izogibati gibanju po nevarnem območju; opozorilo se morda na prvi pogled zdi odvečno – toda v času instagrama in facebooka, ko marsikdo stremi k čim bolj izstopajočemu slikovnemu (samo)dokumentiranju, ne glede na nevarnost, je svarilo pred tovrstnim izpostavljanjem posameznikovega zdravja ali življenja povsem na mestu.

Hepatitis

Pojavnost raka na jetrih v porastu tudi na račun okužb s hepatitisom B ali C

Rak jeter je edino onkološko obolenje, pri katerem klinična praksa v zadnjem desetletju potrjuje povečevanje deleža zbolelih, pojavnost te bolezni pa je dokazano povezana z okužbami z virusi hepatitisa B in hepatitisa C. In čeprav so prijemi, ki omogočajo preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje omenjenih okužb, znani in na voljo vsakomur, so zapleti še vedno prepogosti, pa naj gre za raka na jetrih, za odpoved delovanja jeter ali za številne druge posledice, ki se odrazijo drugje v organizmu, ne »le« na jetrih. Veliko večino tega hudega bolezenskega bremena bi lahko preprečili – kar se tiče hepatitisa B, s cepljenjem, pri hepatitisu C pa z doslednim izogibanjem tveganju za stik s krvjo okužene osebe oziroma s pravočasnim brezplačnim in anonimnim testiranjem ter, če je okužba potrjena, s takojšnjim zdravljenjem, ki danes omogoča popolno ozdravitev.

Ginekologija in porodništvo

Brez izbranega ginekologa je že danes več kot 200.000 Slovenk, v prihodnjih treh letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo kar 64 ginekologov. Se ponavlja zgodba družinske medicine?

Da je pri nas že več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, je res skrb vzbujajoč podatek – pa ne le zaradi opazno slabšajoče se splošne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ampak tudi zato, ker je v skrbi za varnost in zdravje, ki jo pokriva ta veja medicine, edino ginekolog tisti, ki lahko napiše ustrezno napotnico.

Cepljenje

S cepljenjem otrok proti pnevmokoknim okužbam se je mogoče izogniti hudim zapletom

Čeprav je danes znano in nedvoumno dokazano, da je s cepljenjem mogoče preprečiti številne hude okužbe in posledično neizogibno ter nemalokrat invazivno zdravljenje v bolnišnici – eden takih primerov je, denimo, zaščita otrok s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam –, pri nas ozaveščenost na tem področju (p)ostaja nizka. Enako je tudi pri odločanju za zaščito s cepljenjem. Pomisleki glede kakovosti in varnosti cepiva so vedno znova nadgrajevani z dvomi in ti v javnosti odmevajo bistveno močneje kot glas stroke, ki cepljenje še vedno priporoča kot resnično smiselni ukrep za preprečitev, denimo, pljučnice, gripe, klopnega meningoencefalitisa ali različnih rakov, ki nastanejo kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV). Nesorazmerje med miti in resnicami se je izdatno povečalo v času pandemije, v obdobju, ki je že tako ali tako močno porušilo razmere in razmerja v družbi.

Rak

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Verjetno se danes le še redki spomnijo, da se je Slovenija niti ne tako zelo daleč v preteklosti uvrščala med države z največjim bremenom raka materničnega vratu. Danes se s takšno situacijo spopadajo v Romuniji, medtem ko se je pri nas breme tega raka izrazito zmanjšalo, predvsem po zaslugi programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ki sicer sploh ne bi vedele, da so zbolele, s kasnejšim začetkom zdravljenja pa bi se možnosti za ozdravitev bistveno zmanjšale, terapija bi bila bistveno bolj invazivna, kakovost življenja neprimerljivo slabša ... Tako so na Slovenskem aktualni izzivi bistveno drugačni kot pred 20 leti, kajti po eni strani smo se že približali skorajda nepredstavljivi možnosti – odpravi tega raka. Po drugi strani pa se je pri odkrivanju tega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pred 50. letom starosti, v zadnjih petih letih zapletlo pri ženskah med 30. in 40. letom starosti; te so se v tem času bistveno redkeje kot sicer udeleževale pregleda pri osebnem ginekologu, posledično pa je bilo v sklopu programa Zora odkritih precej manj predrakavih sprememb.