Rak

Okužba s HPV lahko ogrozi vsakogar, celo novorojenčka med porodom – zato je zaščita s cepljenjem res smiselna, predvsem pa učinkovita

Informacije o okužbah s humanimi papiloma virusi (HPV) v sodobni družbi praviloma sprožijo asociacijo na (danes že izjemno učinkovito) preprečevanje raka materničnega vratu, k čemur je v izdatni meri pripomogel program Zora. Potem je tu še zaščita deklic (šestošolk) s cepljenjem, ki kasneje v življenju prepreči prenekatero rakavo bolezen, ki bi se sicer lahko razvila zaradi te spolno prenosljive okužbe. Od letošnjega šolskega leta pa je pri nas aktualno tudi cepljenje dečkov, ki na račun HPV niso ogroženi nič manj kot deklice, pa naj gre za rakava obolenja ali za genitalne bradavice. V javnosti pa je malo znanega o tem, da do okužbe lahko pride tudi med porodom, če ima nosečnica genitalne bradavice; če se pri dojenčku ali majhnem otroku kot posledica okužbe razvije respiratorna papilomatoza, ta lahko sproži smrtno nevarno zaporo dihalne poti.

Ukrepi

Opravičila ni

Tragični dogodek, ki je danes pretresel vso Slovenijo – smrt 20-letnice po cepljenju z vektorskim cepivom –, predstavlja prelomni moment v nesrečni zgodbi o epidemiji COVID, ki je že pred tem razdvojila slovenstvo.

Demenca

Zakaj je duševno zdravje oseb z demenco v tem času bistveno bolj ogroženo in kako pomagati tako obolelim kot njihovim negovalcem? – asist. dr. Polona Rus Prelog

Demenca je težko obolenje, ki nikoli ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje. Breme te bolezni se je v času epidemije povečalo – enako pa velja tudi za druge bolezni, ki jih zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva v času COVID diagnosticirajo bolj pozno, v že napredovali fazi bolezni, pa naj gre, na primer, za raka, za sladkorno bolezen ali za katero od srčno-žilnih obolenj.

Demenca

Osebna zgodba: »Obdobje, zaznamovano z demenco, je bilo zelo naporno in stresno, kajti dolga leta sem bila priča tihemu in vztrajnemu propadu človeka, ki je bil visoko izobražen, vse življenje zelo aktiven in sposoben«

Težko si je predstavljati, da danes na svetu vsake tri sekunde nekdo zboli za demenco, tiho epidemijo sodobne družbe, eno tistih, ki jih je pandemija novega koronavirusa močno preglasila. A tudi v tako imenovanem korona času pogostost zbolevnosti za to kronično, napredujočo degenerativno nevrološko boleznijo ni prav nič manjša – nasprotno, ogroženost se prav v povezavi z boleznijo COVID povečuje, z njo je pogojeno tudi hitrejše napredovanje demence, kajti osebe z demenco so med bolj ogroženimi. Tragičnih zgodb, ki ne vključujejo le obolelega, ampak tudi njegove bližnje, je veliko, pravzaprav vedno več. Tudi zato, ker znaki te bolezni še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, prepoznani šele potem, ko je bolezen že napredovala in ko oboleli dobesedno ugaša pred očmi svojcev, ki jih po določenem času niti ne prepozna več.

Preventiva

»Cepljenje in jemanje D vitamina bosta bistvena pri premagovanju tokratnega vala epidemije, kajti vse premalo se zavedamo, da je kužnost delte skoraj primerljiva s kužnostjo pri ošpicah,« opozarja asist. Darko Siuka

O rezultatih raziskav, ki so opozorile na izjemno pomanjkanje vitamina D med odraslimi Slovenci, smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali. Vendar to velja znova ponoviti, kajti omenjeni vitamin dokazano pomaga ublažiti potek bolezni COVID – kar je dobro vedeti v času, ko se pospešeno napoveduje predvidoma zadnji val epidemije novega koronavirusa, ki je doslej najkužnejša različica virusa delta. Pomanjkanje D vitamina pa postane izrazito predvsem v jesensko-zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta.

Preventiva

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo zadnji val zaradi slabe precepljenosti zahteval velik davek

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja specialist mikrobiologije in imunologije prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo aktualni in najverjetneje tudi zadnji val, ki ga usmerja doslej najkužnejša različica SARS-CoV-2, zaradi nizke precepljenosti zahteval velik davek. Ta se ne bo odražal le v povečanem bolezenskem bremenu in zapolnjenih bolnišničnih oddelkih ter enotah za intenzivno terapijo, namenjenih zdravljenju bolnikov z zapleti pri prebolevanju posledic okužbe s koronavirusom, ampak tudi nasploh v razmerah v družbi. Kako bolezensko breme, ki lahko odmeva še dolgo po preboleli bolezni (tako imenovani dolgi COVID), v čim večji meri preprečiti, je znano; kako dosledno bo to védenje uporabljano v praksi, pa je mogoče le predvidevati.

Ukrepi

»Čas je, da uporabimo razum, sicer bomo s pasivnostjo, oklevanjem ali zavračanjem ukrepov, ki so nujni za zaščito življenj najbolj ogroženih, sami zaprli javno življenje«

»Govorimo o življenjih ljudi. O tragičnih zgodbah, ki jih lahko pomaga preprečiti vsak od nas – z odločitvijo za cepljenje,« je v sklopu današnje novinarske konference, na kateri je predstavil nove ukrepe za preprečitev širjenja četrtega in predvidoma tudi zadnjega vala epidemije SARS-CoV-2, poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Ukrepi o obveznem izpolnjevanju in dokazovanju pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), o izjemah ter o obvezni uporabi zaščitne maske, ki jih objavljamo v nadaljevanju članka, začnejo veljati v ponedeljek.

Preventiva

Pri okužbah z delto je količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah novega koronavirusa – Slovenija pa je pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi v Evropi

Delta val epidemije novega koronavirusa bo izrazito zaznamoval jesensko-zimsko obdobje v Sloveniji – bistveno drugače, kot bi si vsi skupaj želeli. Tudi ali predvsem zaradi premajhnega zaupanja v učinkovitost in smiselnost zaščite s cepljenjem in posledično prenizke precepljenosti slovenstva. In to kljub védenju, da je pri okužbah z delto količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah SARS-CoV-2. Resnica je takšna, da smo trenutno pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi na stari celini.

Etika

»S cepljenjem smo v preteklosti odpravili otroška pokopališča in močno podaljšali pričakovano življenjsko dobo – zdajšnja nezadostna precepljenost pa vzdržuje epidemijo in ogroža zdravje ljudi«

Čeprav sta bili zadostna precepljenost proti nalezljivim boleznim in posledično nizka stopnja otroške umrljivosti že doslej odraza civilizacijske in zdravstvene kulture, so se povsod pojavljali predsodki in nasprotovanja tovrstni zaščiti pred boleznimi. Takšen odziv je izviral iz strahu pred nepoznanim, iz predsodkov, ki so narekovali kategorično nasprotovanje, pa tudi iz subjektivnih prepričanj in dvomov, temelječih na opozorilih o možnih stranskih učinkih, brez katerih pa, kot vemo, ni prav nobeno zdravilo in tudi nobeno cepivo. Koristi so vedno izrazito prevladale nad možnimi tveganji – in tako je v preteklosti izginila prenekatera bolezen, ki bi sicer še dandanes ugašala življenja otrok in odraslih. Tokratno dogajanje, ki smo mu priča v sklopu pandemije COVID, je drugačno. Izrazito drugačno. In na to opozarja današnji javni poziv najvišjega etičnega foruma v zdravstveni sferi, republiške Komisije za medicinsko etiko (KME).

Preventiva

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi

»Da bi se jaz cepila zaradi novega koronavirusa, tega pa ne bodo dočakali! Ni govora. V naši družini smo vsi proti cepljenju, pri tem cepivu pa še posebej,« mi je proti koncu pomladi pojasnjevala mladenka, čeprav je o tem v resnici zelo osebnem podatku nisem spraševala. Ni pa se mi bilo odveč pogovoriti o cepljenju kot o fenomenu, kajti menim, da jasni, nedvoumni, argumentirani podatki, ki so iz sleherniku nerazumljivega znanstvenega jezika »prevedeni« v poljuden jezik, zagotavljajo razumljivo informacijo in s tem trdno osnovo za poglobljen in tehten razmislek. Za dobro, ozaveščeno odločitev. Ko sem dekle srečala v začetku tega tedna, je kar žarela. Kopica problemov, ki jih je prinesla ta epidemična nebodijetreba, je odpadla, zato se, kot mi je zaupala, počuti neprimerljivo manj obremenjeno. Kako je to mogoče? »Ja, cepila sem se, seveda! Meni že ne bo nihče iz dneva v dan tiščal teh paličk v nos ...,« mi je hitela pojasnjevati z žarečim obrazom.