Seveda se v porodnišnici prenosu okužbe na novorojenčka poskušajo izogniti, med drugim s carskim rezom. A po drugi strani je danes v Sloveniji na voljo zaščita s cepljenjem za deklice in tudi za dečke, ki otroka kasneje v življenju zaščiti pred številnimi resnimi obolenji, pa naj gre za raka spolovil, zadnjika, glave, vratu ali za druge rake – ali za nadležne genitalne bradavice. Zaščita s cepljenjem je varna, učinkovita in po zagotovilih medicinske stroke tudi izjemno smiselna. Tako se o pomenu zaščite s cepljenjem v tem času ne seznanjajo le starši osnovnošolcev, ampak k tej odločitvi pozivajo tudi v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani, kjer bodo 13. oktobra med 7. in 19. uro že devetič po vrsti mladim omogočili tovrstno zaščito pred okužbo s humanimi papiloma virusi, najpogostejšo spolno prenosljivo okužbo, s katero se večina spolno aktivnih ljudi okuži vsaj enkrat v življenju – praviloma med 15. in 25. letom starosti.
O pomenu zaščite s cepljenjem proti HPV virusu je za zdravstveni portal spregovoril Jaka Šikonja, študent medicine, ki se je za ta preventivni korak odločil še v času, ko je bilo to cepljenje samoplačniško. Katera je bila ključna motivacija pri njegovi odločitvi za zaščito tako pred genitalnimi bradavicami kot raki, ki jih ta virus povzroča pri moških in kaj kot bodoči zdravnik predlaga v resen razmislek staršem, ko se odločajo, ali svojega otroka zaščititi pred HPV ali ne?
Jaka Šikonja, študent medicine
»HPV virus ne izbira med spoloma, raka povzroča tudi pri moških«
V Sloveniji smo zelo dobri, na račun splošne ozaveščenosti, da je HPV povezan z obolenji žensk, zlasti z nastankom raka materničnega vratu. Nekoliko pa nam še manjka pri doseganju ozaveščenosti, da je HPV virus, ki ne izbira med spoloma, ampak povzroča tudi raka pri moških – med temi obolenji so, na primer, rak penisa, rak ustnega dela žrela in rak zadnjika. Povzroča pa tudi nekatera benigna obolenja, denimo genitalne bradavice, ki so strašno neprijetne. Eden izmed ogrožujočih zapletov pri teh benignih tvorbah pa je tudi ponavljajoča se papilomatoza dihalnih poti.
S cepljenjem pa je mogoče preprečiti nastanek okužbe s HPV in posledično onemogočiti razvoj rakavega obolenja oziroma – v primeru genitalnih bradavic – benignega obolenja. To je bila tudi glavna motivacija pri moji odločitvi za zaščito s cepljenjem. Da pred omenjenimi obolenji zaščitim sebe, istočasno pa zaradi te zaščite zmanjšam tudi prenos virusa na osebe, ki so mi blizu, me je spodbudilo k cepljenju. Zato bi vsakemu staršu, ki se zdaj odloča o cepljenju svojega sina, svetoval, naj ga cepijo takoj, ko bo to mogoče.
Začelo se bo, kot pri vsaki stvari, počasi – ljudje morajo dobiti dovolj informacij za razumevanje posledic, ki jih ima okužba s HPV, za ozaveščenost o boleznih, ki nastanejo zaradi tega virusa in za zavedanje, da imamo na voljo učinkovito metodo za preprečitev teh bolezni.
Zato pričakujem, da bo prvo leto po uvedbi tega cepljenja za dečke precepljenost nekoliko nižja, slejkoprej pa bo dobila učinkovit zagon, da se sprva približamo od 30- do 50-odstotni precepljenosti, nakar se bo ta ustalila pri 50- do 60-odstotnem deležu. To je zgolj moje mnenje – kaj se bo zgodilo v resnici, pa bo pokazal čas.
Kdaj je dosežena celovita zaščita pred okužbo z virusom HPV?
V desetih odstotkih je virusna okužba, žal, lahko dolgotrajna – kot taka poveča tveganje za nastanek predrakavih in rakavih obolenj, zlasti če gre za okužbo z visokorizičnimi tipi HPV, ki se pojavijo pri približno enoodstotnem deležu okuženih,« poudarja strokovni vodja zdravstvenega doma za študente Mojca Miholič. Ob tem dodaja, da v takšnem primeru okužba lahko povzroči nastanek genitalnih bradavic ter (pred)rakavih sprememb materničnega vratu, zunanjega spolovila, zadnjika ali ustno-žrelnega področja – tako pri ženskah kot pri moških.
Zato je bila pri nas res dobrodošla uvedba (brezplačne) zaščite s cepljenjem tudi za dečke, ki bo po zdajšnjih pričakovanjih in napovedih v bližnji prihodnosti pripomogla k eliminaciji tovrstnih obolenj – skupaj z državnim presejalnim programom Zora tudi ali predvsem k odpravi raka materničnega vratu, pri čemer naj bi bila Slovenija med prvimi na globalni ravni.
Medtem ko sta pri cepljenju za otroke med 9. in 14. letom predvidena dva odmerka v razmiku najmanj pol leta, pa so za starejše od 15 let nujni trije odmerki (med prvim in drugim mora preteči najmanj mesec dni, med drugim in tretjim pa vsaj trije meseci).
Poživitvenih odmerkov ni, med stranskimi učinki cepljenja pa se najpogosteje pojavijo lokalne reakcije na mestu cepljenja na nadlahti v obliki rdečine, otekline ali bolečine. Omenjeni neželeni učinki cepljenja so, kot poudarjata specialistki družinske medicine Mojca Miholič in Barbara Pregl iz ljubljanskega zdravstvenega doma za študente, praviloma blage, izzvenijo pa že v nekaj dneh, brez dolgotrajnejših posledic.
Pri cepljenju za otroke med 9. in 14. letom sta predvidena dva odmerka v razmiku najmanj pol leta. Pri starejših od 15 let pa so nujni trije odmerki; med prvim in drugim mora preteči najmanj mesec dni, med drugim in tretjim pa vsaj trije meseci.
Kdo in kdaj naj se odloči za cepljenje proti HPV?
Zakaj zaščita? Več kot polovica spolno aktivnih posameznikov se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV, z enim ali z dvema tipoma tega virusa. Praviloma je tako, da organizem večino tovrstnih okužb premaga, kar pomeni, da te sčasoma (najkasneje v letu ali dveh) izzvenijo brez posledic – vedno pa obstaja možnost za ponovno okužbo, kajti naravna protitelesa, ki jih v času okužbe ustvari organizem, ne predstavljajo dolgoročne zaščite.
Zaščita s cepljenjem proti HPV je najbolj smiselna v času, ko otrok še ni spolno aktiven, zato je v sklopu nacionalnega programa cepljenja tovrstna zaščita – ta ni obvezna, je pa priporočljiva in za cepljenega brezplačna – predvidena v 6. razredu osnovne šole. Priporočljiva pa je, sicer resda samoplačniško, tudi za starejše fante oziroma moške ter za starejša dekleta in ženske – zlasti tiste, ki so že imele predrakave spremembe ali raka zaradi okužbe s HPV.
Za cepljenje, ki ga bodo v zdravstvenem domu za študente na Aškerčevi v Ljubljani izvajali prihodnjo sredo, se je treba vnaprej najaviti (najkasneje do 12. oktobra); obrazec je na voljo na njihovi spletni strani.
»Cepilni dan je namenjen vsem, ki se niso še nikoli cepili proti okužbi z virusom HPV, in bi se torej radi cepili prvič – pa tudi tistim, ki so že prejeli katerega od odmerkov, in želijo zdaj s celotno predpisano shemo cepljenja doseči dolgoročno zaščito,« pojasnjuje Barbara Pregl. To pomeni, da bodo čez teden dni v zdravstvenem domu za študente s cepljenjem proti HPV brezplačno zaščitili študentke, rojene leta 1998 in mlajše, ki še niso bile cepljene – samoplačniško pa tudi vse ostale, tako ženske kot moške, ki se želijo zaščititi pred težkimi posledicami spolno prenosljivih okužb, ki jih povzročajo humani papiloma virusi.
Za cepljenje proti HPV, ki ga bodo v zdravstvenem domu za študente na Aškerčevi v Ljubljani izvajali prihodnjo sredo med 7. in 19. uro, se je treba vnaprej najaviti (najkasneje do 12. oktobra); obrazec je na voljo na njihovi spletni strani. Ta možnost je namenjena vsem, ki se niso še nikoli cepili proti okužbi z virusom HPV, in bi se torej radi cepili prvič – pa tudi tistim, ki so že prejeli katerega od odmerkov, in želijo zdaj s celotno predpisano shemo cepljenja doseči dolgoročno zaščito.
Video pogovor in portret Jake Šikonje: Diana Zajec; ilustracija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
