Tako veliko breme raka pa je mogoče preprečiti, med drugim tudi s cepljenjem, kajti na globalni ravni kar 15 odstotkov rakov povzročijo okužbe. V Evropi je ta delež nižji, 7,2-odstotni, vendar rak, ki se lahko razvije tudi šele nekaj desetletij po okužbi, kljub vsemu na letni ravni v povprečju prizadene kar 250.000 Evropejcev. Zato v sklopu tedna boja proti raku, ki se tokrat odvija pod geslom »Obvladovanje raka s cepljenjem«, stroka opozarja na pomen tovrstne zaščite, tudi z vidika epidemije COVID, ki onkološke bolnike ogroža bolj kot večino prebivalstva.

»Če pri bolnikih z rakom pride do okužbe s COVID-19, pogosteje potrebujejo intenzivno zdravljenje in umetno predihavanje, dokazana je tudi večja smrtnost. Ta okužba pa lahko povzroči tudi zamik ali prekinitev onkološkega zdravljenja, kar lahko vodi v slabši izid bolezni, zato si želimo, da bi onkološki bolniki imeli možnost, da se cepijo že zdaj oziroma že 'včeraj',« poudarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak.

Po v februarju posodobljeni strategiji, ki določa prednostne skupine za cepljenje proti COVID, so na vrh seznama (na četrto mesto) skupaj s 70- do 74-letniki uvrščeni tudi izrazito ranljivi kronični bolniki, ne glede na starost. Poleg bolnikov z redkimi boleznimi (na primer s težkimi prirojenimi okvarami imunosti) in bolnikov s presajenimi organi (tudi tistih, ki še čakajo na zdravljenje s transplantacijo) so to tudi bolniki z določenimi rakavimi obolenji.

Cepljenje proti COVID je priporočeno za vse onkološke bolnike, zlasti pa tiste, ki so za rakom zboleli v zadnjem letu; cepijo se lahko pred začetkom zdravljenja, med njim ali po njem. Takojšnja zaščita s cepljenjem je priporočljiva za hemato-onkološke bolnike, torej za bolnike s krvnimi raki (ne glede na to, kdaj so zboleli), za tiste, ki so na kemoterapiji in imunoterapiji, za bolnike s pljučnim rakom, ki so na radikalni radioterapiji in za bolnike, pri katerih vrsta zdravljenja, ki ga prejemajo, vpliva na imunski sistem (na primer po presaditvi krvotvornih matičnih celic v zadnjega pol leta ali če še vedno prejemajo imunosupresivna zdravila).

V smislu čim učinkovitejšega preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom bi po prepričanju dr. Irene Oblak moralo biti cepljenje zdravstvenih delavcev obvezno, kajti »okuženi lahko virus raztrosi na svoje bližnje in na sodelavce, zdravstveni delavec pa ga konec koncev pri svojem delu lahko nehote prenese tudi na bolnika in ga tako dodatno ogrozi«. Na tehtnici se tako zaradi okužb, ki narekujejo odsotnost kadra, in posledičnega zapiranja bolnišničnih oddelkov ali posameznih dejavnosti, lahko znajde tudi oskrba obolelih – zaradi zmanjšanja ali celo začasne ukinitve onkološke dejavnosti.

Da bi to preprečili, so si na onkološkem inštitutu prizadevali za precepljenost vseh zaposlenih. To jim sicer ni uspelo, vendar je delež zaščitenosti pred širjenjem okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 več kot 70-odstotni, delno tudi na račun zaščite, pridobljene po preboleli bolezni.

Cepljenje za zaščito pred raki, ki jih povzroči okužba

Dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev proti raku in vodja državnega programa Zora, pa v kontekstu zaščite z cepljenjem opozarja na nove možnosti, ki jih je prineslo spoznanje, da raka (šestino vseh primerov raka) povzročajo tudi različne okužbe. Po znanih podatkih je karcinogenih 11 mikrobov – štirje med njimi povzročijo več kot 90 odstotkov rakov: helicobacter pylori, humani papiloma virusi (HPV), hepatitis B in hepatitis C.

Okužbam s hepatitisoma B in C je danes mogoče pripisati približno 75 odstotkov jetrno-celičnega raka, okužbam s helicobacter pylori 90 odstotkov raka na želodcu, okužbam s HPV pa skoraj 100 odstotkov raka materničnega vratu, od 25 do 90 odstotkov drugih rakov anogenitalnega področja tako pri moških kot ženskah ter 20 odstotkov rakov ustnega žrela. Pri posameznih, sicer okuženih s HIV, pa okužbe povzročijo 40 odstotkov vseh rakov.

Zato zdravniki, predvsem pediatri, onkologi in epidemiologi, starše, zlasti tiste, ki so še vedno v dvomih, pozivajo k cepljenju otrok proti hepatitisu B in HPV. 

Cepljenje proti papiloma virusu naj bi pripomoglo k (skorajšnji) eliminaciji raka – v konkretnem primeru raka materničnega vratu. Cepljenje deklic (šestošolk) proti HPV je v Sloveniji na voljo že desetletje in je prostovoljno ter brezplačno (strošek krije država); s cepljenjem dečkov naj bi začeli v naslednjem šolskem letu, torej septembra letos.

»S cepljenjem proti virusu hepatitisa B in proti HPV zelo učinkovito preprečujemo rake, povezane s temi okužbami. Toda kljub védenju, da s cepljenjem znamo in zmoremo preprečiti približno 90 odstotkov rakov materničnega vratu, v praksi temu še ni tako, kajti v Sloveniji se kljub temu, da je cepivo dostopno, še vedno ne cepijo vsi, ki bi jim tovrstna zaščita lahko koristila – zato si moramo vsi prizadevati za zmanjšanje vrzeli med znanstvenimi dokazi in prakso na področju cepljenja,« poudarja Urška Ivanuš. 

Res je sicer, da je pandemija COVID zelo hitro postala osrednji javno-zdravstveni, socialni in ekonomski izziv in kot taka globoko zarezala v družbo in njeno ustaljeno delovanje, pri tem pa, kot dodaja Ivanuševa, ne kaže pozabiti, da imamo v resnici opravka s sindemijo – skupkom različnih epidemij, med katerimi je, nič manj kot COVID, pomembna tudi epidemija raka. V tem kontekstu je vodja programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu, opozorila, da je na tem področju med epidemijo nastala nova ranljiva skupina – med ženskami v starosti od 30 do 39 let se je delež odkritih predrakavih sprememb zmanjšal za kar 19 odstotkov.

Simbolične fotografije: iStock; portreta Irene Oblak in Urške Ivanuš: posnetek zaslona (novinarska konferenca Onkološkega inštituta Ljubljana in Zveze slovenskih društev za boj proti raku)

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.