Zato ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku onkološka društva in združenja vsakogar med nami spodbujajo k skrbnemu, pozornemu spremljanju vsakršnih izstopajočih sprememb v počutju ali odzivanju organizma, najsi bo to trdovraten kašelj ali hripavost, ki nočeta izzveneti, kožne spremembe, spremembe materinih znamenj, ranice, ki se nočejo zaceliti, bulice, ki ne izginejo, spremembe v presnovi, nepojasnjeno hujšanje ... V resnici se moramo zavedati, da sami sebe najbolje poznamo – in če sumimo, da z našim počutjem nekaj ni v redu, ne odlašajmo z obiskom pri osebnem zdravniku. Tudi zdaj, med epidemijo, ne sme biti nič drugače kot sicer. Časovno okno, v sklopu katerega je zdravljenje ne le raka, ampak tudi številnih drugih resnih obolenj, lahko učinkovito in bistveno manj invazivno kot kasneje, v napredovali fazi bolezni, namreč nima raztegljivih okvirov.

V tem kontekstu je zelo priporočljiva tudi udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit, v sklopu katerih so doslej že številnim nič hudega slutečim pri preiskavah odkrili predrakave in rakave spremembe ter s takojšnjim zdravljenjem mnogim od njih rešili življenje. Kako pomembno je, da se teh preiskav udeležujemo tudi zdaj, pove podatek, da je rak na Slovenskem med moškimi na prvem, med ženskami pa na drugem mestu med vzroki za prezgodnjo smrt.

Upad novoodkritih rakavih obolenj se umirja

Da je epidemija COVID-19 lani zelo prizadela tudi bolnike z rakom, saj je zaradi epidemije spomladi prišlo do drastičnega upada novoodkritih rakavih obolenj, opozarja tudi predstojnica Oddelka za onkologijo mariborskega UKC Maja Ravnik. »Najverjetneje je bila to v glavnem posledica nedelovanja presejalnih programov Dora, Zora in Svit, vsekakor pa je k temu pomembno prispeval tudi strah bolnikov pred okužbo. Jeseni smo z novim védenjem o COVID-19 spremenili organizacijo dela in vsi presejalni programi delujejo nemoteno, kar se je odrazilo tudi v številu novih diagnoz.«

Ob tem Maja Ravnik poudarja, da so kljub napornemu in z vseh vidikov zahtevnemu času epidemije vsi onkološki centri po Sloveniji delovali nemoteno in bolnikom z rakom zagotavljali neprekinjeno strokovno oskrbo in zdravljenje. »V UKC Maribor je to pomenilo tudi centralizacijo sistemskega zdravljenja onkoloških in hematoloških bolnikov pod streho oddelka za onkologijo, da smo bolnike čim bolj zaščitili pred morebitnimi okužbami in posledičnimi zapleti«, pri čemer je del njihove ekipe pomagal tudi drugim oddelkom pri skrbi za COVID bolnike.

Ob tem pa predstojnica onkologije opozori tudi na posledice splošnega dogajanja v družbi; to bi med epidemijo moralo biti usmerjeno v zaščito številnih posameznikov, ki jih okužba z novim koronavirusom najbolj ogroža, pri čemer bo končne posledice epidemije mogoče uvideti šele čez čas. »Zelo pomembno je, da se zavedamo ranljivosti bolnikov z rakom, ki so tudi aktivni člani naše družbe – in da jih zaščitimo tudi z našim odgovornim vedenjem, upoštevanjem epidemioloških ukrepov in s cepljenjem.«

Specifično onkološko zdravljenje mora teči brez motenj

»Na onkološkem inštitutu že od začetka epidemije COVID-19 opozarjamo, da obravnava bolnikov z rakom nikakor ne sme zastati – to bi lahko povzročilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom,« opozarja strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, ki ob tem poudari, da so z izvajanjem strogih epidemioloških ukrepov za zaščito zaposlenih in bolnikov, ki so ranljiva skupina za okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2, omogočili nemoteno odvijanje specifičnega onkološkega zdravljenja. 

Epidemija je nove izzive prinesla vsem nam, zlasti pa zdravstvu in v sklopu tega tudi medicinskim sestram. Tudi tem, ki skrbijo za onkološke bolnike, so se delovniki močno podaljšali. »Delamo v popolni osebni varovalni opremi, kar zaposlene še dodatno izčrpava in jim povzroča dodaten stres. Bolniki, ki so zaradi številnih sprememb in prilagajanj velikokrat prestrašeni in zmedeni, potrebujejo dodatna pojasnila. Delo v takšnih razmerah niti slučajno ni enostavno,« poudarja Ana Istenič, predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, ki deluje v sklopu zbornice zdravstvene in babiške nege.

Zbornica, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra Monika Ažman, ob svetovnem dnevu boja proti raku opozarja, da ta diagnoza ne prizadene le obolelega, ampak tudi njegovo družino. »Bolniki doživljajo strah, tesnobo, negotovost, mnogi se čutijo nemočne, brez upanja. Življenje se jim ustavi, žalujejo za izgubo, soočajo se z neželenimi učinki zdravljenja, nekateri tudi s finančnimi težavami. Zdravstvena nega bolnikov z rakom zahteva od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, izkušenj in etične občutljivosti.«

Odkrivanje raka v kasnejšem stadiju, slabše preživetje?

Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je bilo v aprilu 2020 izdanih značilno manj napotnic za onkološko obravnavo; to velja tako za napotnice za prvi pregled kot za tiste za kontrolni preglede, kjer je bil upad še večji. 

»Že v maju 2020 pa se je število napotitev izenačilo z letom 2019. Med poletjem je bilo napotitev nekoliko več kot lansko leto, v drugem valu epidemije jeseni pa značilnega upada napotitev ni zaznati,« pojasnjuje prof. dr. Vesna Zadnik, vodja republiškega registra raka. Kakšen bo vpliv dogajanja med epidemijo COVID na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov ali stadij bolezni ob postavitvi diagnoze, pa bo po oceni dr. Zadnikove mogoče ovrednotiti šele na daljši rok, »ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo na vseh ravneh sistema uspelo nadoknaditi zaostanke, predvsem tiste iz prvega vala epidemije.«

Evropski načrt za boj proti raku

Pri nas se celovito ukrepanje na področju onkologije odvija na podlagi usmeritev, zapisanih v državnem programu za obvladovanje raka; trenutno je že v pripravi nov dokument, ki bo zajel obdobje od leta 2022 do 2026. V njem bodo evidentirani ključni izzivi na tem področju, ki bodo usklajeni tudi z novim dokumentom Evropske komisije – evropskim načrtom za boj proti raku.

»V letu 2020 smo mnogi ob bitki s pandemijo COVID-19 bili še tiho bitko. Bitko z rakom. Ta bolezen je vzela več kot milijon Evropejcev, starše, prijatelje, bližnje – in na žalost se število primerov povečuje,« poudarja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Novi evropski načrt za boj proti raku ima zato usmerjene cilje, s poudarkom na reševanju življenj s preventivo, na čim zgodnejšem odkrivanju te resne bolezni in zagotavljanju dostopnosti do diagnosticiranja in zdravljenja, temelječega na najvišjih strokovnih standardih, na izboljševanju kakovosti življenja obolelih in vseh, ki jim je to bolezen že uspelo premagati – z dobro dostopnostjo do vseh storitev, vključno s celovito podporo obolelim in njihovim družinam.

Seveda bo pri uresničevanju teh ciljev treba odstraniti še prenekatero oviro in udejanjiti številne celovite rešitve, ki bodo omogočile res celostno, kakovostno in varno, predvsem pa pravočasno skrb za obolele – brez kratkih stikov v sistemu, ki pa so, žal, še vedno del tako kliničnega kot tudi slehernikovega vsakdana. Tudi v Sloveniji.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.