Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?
Tudi Blejski grad je zasijal v turkizni barvi ...

Da bi povsod po svetu zmanjšali breme te bolezni, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) spodbudila oblikovanje globalne strategije za odpravo raka materničnega vratu in zaveze za uresničitev te strategije, ki se ji je pridružilo 194 držav. Med njimi je tudi Slovenija in glede na aktualne podatke o obvladovanju bremena raka materničnega vratu se ne zdi nemogoče, da Slovenija v prihodnjem desetletju postane prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu, bolezen, ki je bila v sploh ne tako daljni preteklosti za Slovenke vse prepogosto usodna.

Strategiji za odpravo tega raka, enega od sicer več sto različnih vrst rakov, so se pri nas pridružili Onkološki inštitut Ljubljana, zveza društev za boj proti raku, državni program Zora, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvo za zdravje. Zavezo, za katero je WHO dala pobudo na nedavni skupščini, so povsod po svetu v tem tednu obeležili na enak način – s turkizno osvetlitvijo najmanj ene kulturne znamenitosti. Pri nas sta tako v tej barvi zasijala Blejski grad in Mesarski most v Ljubljani.

Kaj morajo države zagotoviti v prihodnjem desetletju?

  • najmanj 70-odstotno pregledanost žensk v sklopu presejalnega programa;
  • (vsaj) 90 odstotkov žensk, pri katerih bodo odkrili (pred)rakave spremembe materničnega vratu, mora dobiti ustrezno zdravljenje;
  • 90-odstotno precepljenost proti humanemu papiloma virusu (HPV) kot glavnemu povzročitelju raka materničnega vratu.

Prva dva cilja je Slovenija že dosegla, zato onkološka in javno-zdravstvena stroka ocenjujeta, da izpolnitev zadanih ciljev nikakor ni nemogoča, če bomo spoznali, kako pomembna je tudi preprečitev nastanka tega obolenja – s cepljenjem. 

Cepljenje proti HPV smo pri nas uvedli pred desetimi leti; od takrat je zaščita s cepljenjem na voljo deklicam v šestem razredu osnovne šole, s čimer se pri njih kasneje v življenju izrazito zmanjša tveganje za nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu pa tudi drugih obolenj, povezanih z okužbo s humanim papiloma virusom. Cepljenje deklic krije država, medtem ko je cepljenje dečkov, pri katerih okužba s HPV kasneje v življenju lahko povzroči raka zadnjika, penisa in ustnega dela žrela, za zdaj še samoplačniško.

Pri nas v zadnjih letih, zlasti po zaslugi zgodnjega odkritja (pred)rakavih sprememb v sklopu programa Zora, diagnozo rak materničnega vratu postavijo približno 110 ženskam na leto. Po oceni Onkološkega inštituta Ljubljana je to »izjemen uspeh, saj je bila Slovenija zgodovinsko gledano ena od evropskih držav z največjim bremenom tega raka.« 

RAk materničnega vratu v Sloveniji

Bo torej Sloveniji z nadaljnjim radikalnim zmanjševanjem tega bolezenskega bremena uspelo, da na globalni ravni postane prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?​​​​​

Naslovna fotografija: Diana Zajec; simbolični ilustracija in fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Rak materničnega vratu, simbolična fotografija

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona