V tem kontekstu bi veljalo razumeti tudi aktualno razpravo o čim učinkovitejšem preprečevanju hudih posledic pandemije novega koronavirusa, ki je samo v Sloveniji do danes ugasnila 4910 življenj. Stroka si je – ne le pri nas, ampak tudi na globalni ravni – edina, da zaščita s cepljenjem trenutno predstavlja edino in tudi najvarnejšo pot iz primeža bolezni COVID, za katero naj bi bila prva zdravila na voljo šele v začetku prihodnjega leta. Pri tem pa ostaja nedorečeno, kakšno vlogo v tej sodobni javno-zdravstveni epopeji v resnici igra zdravilo ivermektin, ki naj bi bilo, tako so vsaj prepričani mnogi, ne le izjemno učinkovito pri obvladovanju bolezni COVID, ampak v primerjavi s stroški bolnišničnega zdravljenja obolelih pravzaprav tudi smešno poceni. Pa je res mogoče, da bi medicinska stroka (in to ne le pri nas) podatek o tako učinkovitem vzvodu za premagovanje novega koronavirusa preprosto prezrla?

Zdravilo ivermektin se uporablja za zdravljenje parazitoz, okužb s paraziti – učinkovito je tako pri živalih kot pri ljudeh, v uporabi pa je predvsem v državah v razvoju. »Še zdaleč pa ni čudežno zdravilo za zdravljenje bolezni COVID-19,« poudarjajo člani strokovnega kolegija Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri ljubljanskem UKC.

Kako to trditev umestiti v kontekst številnih raziskav, po katerih naj bi to zdravilo predstavljalo najboljši, najpreprostejši, najvarnejši in tudi najcenejši recept za premagovanje aktualne pandemije?

Neverodostojnim raziskavam mnogi še kar verjamejo ...

Ivermektin se je pri iskanju pravega recepta za zaustavitev pandemije hitro znašel na seznamu učinkovin, ki naj bi bile med najobetavnejšimi za zdravljenje bolezni COVID. Prva raziskava, ki je dokazovala njegovo učinkovitost (analiza baze podatkov podjetja Surgisphere), je bila kasneje umaknjena. Isto podjetje je objavilo tudi analizo podatkov o bolnikih, ki so jih zdravili z drugo učinkovino, hidroksiklorokinom, a se je kasneje pokazalo, da podatki niso bili verodostojni. Članek so – zaradi možnosti goljufije – umaknili, a ponekod se na izsledke, ki nimajo verodostojne osnove, sklicujejo še danes.

Kot opozarjajo slovenski infektologi, so omenjeni »študiji« med epidemijo sledile še mnoge raziskave, ki pa so bile slabe kakovosti, opravljene na zelo majhnem številu bolnikov, vsebovale pa so številne metodološke pomanjkljivosti: »Objavam teh raziskav je sledila množica nepreglednih člankov in spletnih strani, kjer so avtorji prikazovali zbire raziskav z vprašljivim metodološkim pristopom, brez strogega vrednotenja kakovosti raziskav in zanesljivosti njihovih rezultatov – opremljene pa so bile z imenitnimi grafi, ki so v laični javnosti vzbujali vtis, da gre za neodvisno analizo strokovnjakov.«

Pri republiški javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ob tem pojasnjujejo, da so učinek ivermektina pri preprečevanju in zdravljenju bolezni COVID proučevali v številnih kliničnih študijah izven EU, »a le nekaj teh študij je bilo ustrezno izvedenih; njihovi rezultati ne kažejo statistično značilne koristi uporabe ivermektina za zdravljenje bolezni COVID v primerjavi s kontrolno skupino. Trenutno v EU potekata dve registrirani klinični preskušanji z ivermektinom, eno klinično preskušanje pa je že zaključeno, vendar izsledki raziskave še niso potrjeni oziroma objavljeni.«

Verodostojni podatki ne podpirajo uporabe ivermektina pri bolezni COVID

Za zdaj torej, kot poudarja vrh infektološke stroke, velja, da »tisti podatki, ki so zanesljivi, ne podpirajo uporabe ivermektina za preprečevanje in zdravljenje bolezni COVID-19«. Rezultati obsežne in poglobljene študije o učinkovanju ivermektina, ki vključuje več tisoč udeležencev, pa naj bi bili znani do konca leta.

In kako je trenutno z uporabo ivermektina v praksi? Veliko ljudi, med njimi so tudi zdravniki, verjame v učinkovitost antiparazitika pri zmanjševanju bremena bolezni COVID. Po drugi strani pa se v zadnjem času vrstijo poročila o zastrupitvah s tem zdravilom – tudi z veterinarskimi pripravki ivermektina, po katerih posegajo nekateri posamezniki, ki so se okužili s SARS-CoV-2. Prekomerni odmerki lahko povzročijo slabost, bruhanje, drisko pa tudi znižanje krvnega tlaka (hipotenzija), alergijske reakcije, vrtoglavica, ataksija (motena usklajenost mišičnih gibov), učinkujejo pa tudi na osrednje živčevje, kar se kaže v zmedenosti, motnjah zavesti, halucinacijah in krčih, lahko pa povzročijo tudi komo ali smrt.

Ob tem v agenciji za zdravila JAZMP opozarjajo, da se »zdravila za protiparazitsko zdravljenje smejo uporabljati le pod zdravniškim oziroma veterinarskim nadzorom ter se predpisujejo oziroma izdajajo le na zdravniški oziroma veterinarski recept. Čeprav se je ivermektin izkazal kot varno zdravilo pri odmerkih, ki se uporabljajo za odobrene indikacije, pri višjih odmerkih toksičnosti ni mogoče izključiti, neželeni učinki pa lahko postanejo resnejši in bolj pogosti.«

Dokler ne bo na voljo zanesljivih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporabe tega zdravila pri obvladovanju bolezni COVID, velja, da uporaba ivermektina ni ne priporočljiva ne varna – obstaja namreč povečano tveganje zaradi uporabe antiparazitika v prevelikih odmerkih pri bolnikih s COVID, kar je, kot potrjujejo primeri zastrupitev, lahko nevarno – pri čemer ne velja pozabiti, da gre pri takšni uporabi za neodobreno terapevtsko indikacijo.

Simbolične ilustracije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.