Varnost in kakovost

Imata skrb za paciente in »reševanje« javnega zdravstva res skupni imenovalec?

Kakšna je vaša prva misel, ko steče beseda o zdravstvu? Ali prevagajo občutja v smislu, kako velik poklon si zaslužijo izjemni znanstveno-klinični dosežki naše medicine, ki je v iztekajočem se letu udejanjila kopico inovacij, s katerimi pomaga bolnikom in prenekateremu od njih reši življenje? Vas prevzame hvaležnost do medicinskih ekip in vseh zaposlenih v zdravstvu, ki se, resda ne vsi z enako zavzetostjo, trudijo, skrbijo in tudi pozdravijo paciente z obolenji, med katerimi so bila mnoga v niti ne tako daljni preteklosti neozdravljiva? Ali pa vas, nasprotno, prežema zgolj nemoč, ker tako dolgo čakate na preglede in preiskave, ki bi bili v pomoč pri postavitvi diagnoze in čimprejšnjem začetku zdravljenja, kajti sami si ne morete in ne znate pomagati in ostajate nemočni v boju s sistemskimi mlini na veter? Vas prevzema obup, ker ste, čeprav s kroničnim obolenjem in posledičnimi stalnimi težavami, ostali brez osebnega zdravnika? Ali pa vas navdaja jeza, zaradi neustrezne komunikacije ali oholosti zdravnika ali medicinske sestre? Ste morda veseli, ker politika trdi, da končno vendarle vzpostavlja red v javnem zdravstvu, posledično pa bo konec zaslužkarstva in pohlepnosti v zdravstveni sferi? Morda poznate celo koga izmed dežurnih kritikov, ki v družbenih medijih – bodisi s pravim imenom bodisi anonimno – pomagajo nalagati polena na grmado, na kateri naj bi zgorelo še vse tisto, kar je v našem zdravstvu dobrega?

Zdravila

Neželeni učinki zdravil v kar 90 odstotkih ostanejo zamolčani ali spregledani

Zdravilo lahko pripomore k ozdravitvi hude bolezni, vendar ima lahko tudi stranske, neželene učinke, ki v počutju in zdravju obolelega začnejo povzročati drugačne kratke stike, lahko tudi vznik drugega obolenja ali različne zaplete. Zato je tako zelo pomembno, da se vsako odstopanje od pričakovanega učinkovanja farmakoterapije zabeleži, saj to vodi k boljšemu, še bolj poglobljenemu poznavanju določenega zdravila – pa tudi k dodatnemu preverjanju njegovih neželenih učinkov. Toda še vedno kar 90 odstotkov tovrstnih informacij ne pride do pravih naslovnikov, ki bi sprožili ustrezne postopke in tako posledično pomagali pri preprečitvi tovrstnih zapletov pri drugih bolnikih.

Zavajajoče oglaševanje

Vse pogostejše zlorabljanje identitet poznanih zdravnikov za goljufivo oglaševanje »čudežnih zdravil«, ki obolelim ne pomagajo, ampak jim lahko resno škodijo

Zlorabljanje identitet zdravnikov in tudi zdravstvenih ustanov ni novost. Na omenjeni problem smo na zdravstvenem portalu pogosto opozarjali, vendar imajo uradne institucije očitno zvezane roke oziroma ostajajo nemočne, saj sta nadzor nad oglaševanjem »čudežnih zdravil«, ki naj bi po rokohitrski poti pozdravile neozdravljive bolezni in nepopravljiva stanja, in ukrepanje proti takšnim oglaševalcem praktično neizvedljiva. Oglaševalci ostajajo nepoznani, kajti delujejo s strežnikov v drugih državah, ki jih, če zlagani in škodljivi oglasi pri nas vzbudijo preveč neželjene pozornosti, hitro prestavijo drugam. Vedno znova pa znajo poiskati oglaševalski prostor, kjer tovrstne oglase »prilepijo« k resnim, verodostojnim vsebinam – ali pa zakupijo prostor v družbenih medijih, kjer nas po novem uveljavljeni zdravniki v kratkih video posnetkih nagovarjajo, resda s pomočjo umetne inteligence s precej popačenim glasom, k nakupu pripravkov, ki niso le neučinkoviti, ampak so (ker so učinkovine v njih nepoznane) lahko tudi zelo škodljivi in bolezensko stanje le še poslabšajo.

Varnost in kakovost

Zdravilo s semaglutidom se zlorablja za estetsko hujšanje, zmanjkuje pa ga za tiste, ki jim je namenjeno: za sladkorne bolnike in posameznike, pri katerih je debelost diagnosticirana kot bolezen

Živimo v času, ki nam kaže, da vedno bolj postajajo dobrodošle hitre, poenostavljene »rešitve« – podobno, kot se na ravni slehernika vse prepogosto dogaja tudi s poglobljenostjo razmišljanja, ki postaja vse bolj plitka. Značilen primer takšnega dogajanja je tudi skrb za zdravje in dobro počutje. Nekdo, ki osebno, javno in tudi družbeno angažirano svari pred nevarnostmi cepljenja in se za nič na svetu, tudi za ceno svojega življenja ali življenja svojih otrok, ne bi odločil za zaščito s cepivom, pa čeprav je ta dokazano učinkovita in varna, je, na primer, po drugi strani nemalokrat brez vsakršnih predsodkov pripravljen poseči po zdravilu, če mu to zagotavlja poenostavljeno pot do estetskega (s)hujšanja. Tak človek se ne sprašuje kaj dosti o tem, kako (ne)varno je lahko to zdravilo, če se ga uporablja v namene, za katere ni indicirano, in če ga ne predpiše zdravnik. Tudi to, da všečnost nima enačaja z varnostjo in učinkovitostjo, pa tudi z znanostjo in dokazljivostjo ne, postaja postranskega pomena.

Varnost in kakovost

Zakaj ivermektin, ki zaradi nepravilnega jemanja povzroča vse več zastrupitev, ni čudežno zdravilo za zdravljenje bolezni COVID?

Vsa zdravila in cepiva, ki so registrirana, morajo na poti do dovoljenja za uporabo, ki je zagotovilo za njihovo kakovost, varnost in učinkovitost, zadostiti izjemno strogim pogojem. Toda tudi potem, ko so odobrena, ostaja jasno, da ima vsako od zdravil in tudi sleherno cepivo ne le številne dobrobiti, ki lahko rešijo življenje, ampak tudi stranske učinke, ki sicer niso pogosti, včasih, sicer zelo redko, pa so lahko tudi usodni. Nobeno zdravilo ni izjema. To velja tudi za, denimo, aspirin, ki se zdi tako poznan in že tako dolgo uporabljan, da danes vanj podvomijo le redki posamezniki – najpogosteje tisti, ki zdravila ne prenašajo. Po drugi strani pa je dokazano, da samo v Angliji jemanje aspirina in drugih protivnetnih zdravil vsako leto v povprečju povzroči kar 3000 smrti – in istočasno več 100.000 posameznikov obvaruje pred, na primer, možgansko kapjo ali nenadnimi srčno-žilnimi dogodki.

Medicinski material

Anestetiki v zobozdravstvu: pomanjkanje, interventni uvoz, previsoke cene, kršitve zakonodaje in pobude za spremembe

Pacient, pri katerem mora zobozdravnik opraviti poseg, ima pravico do lajšanja bolečin. Pravico do anestetika. Kaj narediti, če dobava zataji in anestetika ni? Zdraviti kot v predpotopnih časih, brez lajšanja bolečin – ali iskati rešitve, ki jih sistem predpisuje, vendar te v praksi dobijo »interventni« epilog, ki sproži nepredstavljivo zvišanje cene anestetika? Kupovati medicinski material v tujini, po več kot 50-odstotno nižji ceni in s tem obiti prav(d)no določena pravila igre? Mar ni takšno dogajanje poveden signal, da je v tej naši deželi res nujno treba prevrednotiti sistemske temelje?

Varnost in kakovost

Varnost zdravil: Slovenija prva zadostila zahtevam EU za sledljivost zdravilom

Varnost zdravil je velik izziv, na svetovni ravni, kajti (pre)prodajalci ponarejenih zdravil ne izbirajo sredstev za vdor na trg, posledice jemanja takih zdravil, ki lahko povzročijo tudi smrt, pa jih ne zanimajo. Zato se je Evropska komisija odločila za sistematično ukrepanje proti vstopu ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. Med prijemi, s katerimi naj bi v Uniji zagotovili celovito varnost in preglednost, je tudi uvajanje referenčnega sistema, ki bo omogočil sledenje zdravilom v celotni oskrbni verigi, od proizvajalca pa vse do bolnika.