Če se o tovrstnih opažanjih ne poroča, jih nihče ne zazna; če jih nihče ne zabeleži, se jih ne razišče; če pa ni tovrstnih raziskav, teh neželenih učinkov tudi v prihodnje ni mogoče preprečiti. Da bi čim pogosteje in čim pravočasneje preprečili ponavljanje takšnega začaranega kroga, mag. Bojan Madjar kot nacionalni koordinator farmacevtske skrbi (v sklopu projekta 'Vprašaj o svojem zdravilu') pri Lekarniški zbornici Slovenije poudarja, da za ukrepanje zadostuje že sum, da bi bil vznik določene težave lahko povezan z jemanjem zdravil(a), kajti »raziskave kažejo, da je prijavljen le 5- do 10-odstotni delež vseh neželenih učinkov«. 

Zdravilo, ki bi bilo popolnoma varno, ne obstaja?

Po zaslugi sodobnih zdravil in zdravljenj je prenekatera bolezen, ki bi bila sicer za obolelega usodna, postala obvladljiva, včasih celo ozdravljiva, kar pomeni, da kakovost življenja obolelega kljub bolezni ni prav nič manjša, prej nasprotno. Po drugi strani pa je znano, da v farmakoterapiji zdravilo, ki bi bilo popolnoma varno, ne obstaja.

Za preverjena, za klinično uporabo odobrena in registrirana zdravila velja, da so dokazano učinkovita, da vsebujejo kakovostne, preverjene učinkovine in da je njihova uporaba varna. 

Vendar tovrstna varnostna oznaka ni vseobsegajoča, pogojena je s številnimi dejavniki; pomembno je, na primer, da bolnik dosledno upošteva predpisano terapijo in določene odmerke zdravila – in ne, da si zdravilo odmerja po lastni presoji, glede na trenutno počutje. Vsak človek je unikum in enako velja za odzivnost njegovega organizma na učinkovanje predpisanih zdravil, ki jih jemlje – morda tudi skupaj z večjim naborom prehranskih dopolnil in dodatkov ter zdravil, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. 

Skupni seštevek vseh teh izdelkov, ki v in na telesu lahko pustijo zelo raznolik pečat, se lahko odrazi tudi v neželenih stranskih učinkih in posledicah, zaradi katerih se težave le še poglobijo, namesto da bi z zdravljenjem ubirali najboljšo pot do izgubljenega zdravja.

Nekatere interakcije se pokažejo šele z redno klinično uporabo

Zato tudi pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) opozarjajo, da popolnoma varnega zdravila ni, saj da zdravljenje z zdravili prinaša tudi tveganja, povezana z neželenimi učinki zdravil. »Čeprav je varnost zdravil temeljito preverjena že pred pridobitvijo dovoljenja za promet, je nekatere neželene učinke (še posebej zelo redke) in nekatere interakcije mogoče odkriti šele, ko je zdravilo na trgu in se uporablja v redni klinični praksi.«

Šele pri pogostejši klinični uporabi in po dolgotrajnejšem zdravljenju se namreč pokaže celovitejša slika, ki je pogojena z različnimi parametri bolezni.

Zato so tako zelo pomembna sporočila o zapaženih nepričakovanih učinkovanjih zdravil, ki jih na JAZMP naslovijo bodisi zaposleni v zdravstvu bodisi neposredno bolniki, njihovi skrbniki ali negovalci, saj omogočajo spremljanje zdravila v celotnem obdobju njegove uporabe – in lahko pomembno prispevajo k celoviti oceni morebitnih tveganj.

Celovit pregled zdravil v lekarni

Če se vam torej zgodi, da vas začne skrbeti zaradi kakršnihkoli neželenih učinkov zdravila ali zdravil, ki jih jemljete, se o tem najprej posvetujte z lekarniškim farmacevtom ali z osebnim oziroma izbranim zdravnikom.

Magister farmacije v lekarni lahko pregleda nabor zdravil, ki jih posameznik uporablja oziroma jemlje, kar se v praksi najpogosteje udejanji v primerih, ko pacient jemlje pet ali več zdravil – in tudi sam omeni simptome oziroma težave, ki bi se lahko pojavile prav zaradi obstoječe terapije. 

Kot pojasnjuje pri lekarniški zbornici, magister farmacije v takem primeru sistematično pregleda vsa zdravila pa tudi prehranska dopolnila, preveri morebitne interakcije med zdravili, se poglobi v optimalnost predpisane kombinacije zdravil, prouči morebitno nepravilno uporabo katerega od zdravil ter pripravi priporočila za optimalnejše in predvsem varnejše zdravljenje. To se odrazi v večji varnosti pri jemanju zdravil, boljšem počutju obolelega, nenazadnje pa tudi v večjem zaupanju pacientov v zdravljenje.

Za čim varnejšo uporabo zdravil

Zato lekarniška zbornica izpostavlja nujnost in pomembnost čim celovitejšega sodelovanja med institucijami in posamezniki, da bi preprečili čim več neželenih učinkovanj zdravil, s sporočilom: »Če opazite spremembe pri jemanju zdravila – povejte lekarniškemu farmacevtu. Če niste prepričani o vzroku za težave, ki jih opažate – vprašajte lekarniškega farmacevta. Če želite prispevati k izboljšanju védenja o stranskih učinkih zdravil – pomagajte pri poročanju o neželenih učinkih in njihovem spremljanju ter preprečevanju tudi z lastnim izkustvom.«

Na tovrstna prizadevanja sicer opozarja tudi letošnja kampanja ob mednarodnem tednu ozaveščanja o pomenu obveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil, ki bo pod sloganom »Vsi lahko prispevamo k varnejši uporabi zdravil« potekala od 3. do 9. novembra. V tokratni kampanji, ki jo pri nas koordinira JAZMP, sodeluje že 117 držav.

Naj spomnimo, da morajo v skladu z veljavno zakonodajo zdravstveni delavci (zdravniki, zobozdravniki, lekarniški farmacevti in drugi) obvezno poročati o zaznanih domnevnih neželenih učinkih zdravil, pa četudi gre zgolj za sum. Enako velja tudi za morebitne neželene učinke po cepljenju. Je pa, seveda, dobrodošlo, če se za takšno sporočilo na lastno pobudo odločijo tudi pacienti ali njihovi bližnji.

Lani so na JAZMP prejeli 2605 novih poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil, kar je za 0,3 odstotka manj kot leto prej, ter 643 tako imenovanih nadaljnjih poročil, v katerih so strnjene dodatne informacije k že prejetim poročilom. Omenjena poročila navajajo skupno 6452 domnevnih neželenih učinkov 3538 zdravil. V omenjeni kvoti je bilo 1620 neželenih učinkov ocenjenih kot resnih, 1203 primeri pa so bili opredeljeni kot nepričakovani neželeni učinki, saj pred tem niso bili poznani, posledično pa tudi ne opisani v informacijah, ki so sicer priložene slehernemu zdravilu.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.