»Ugotovitve potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje, kar bo zlasti pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D lahko bolj ogrožene,« v imenu Inštituta za nutricionistiko, ki je vodil omenjeno raziskavo, poudarja doc. dr. Anita Kušar. Po zgledu držav, ki imajo takšno prakso že dolgo v veljavi, naj bi tudi pri nas pripravili nacionalne smernice za sprejetje ustreznih ukrepov, v sklopu katerih bi prednostno pomagali najbolj ogroženim skupinam prebivalstva, predvsem starejšim.

»Načrtujemo, da bomo nacionalne smernice lahko predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo sprejemanje nadaljnjih ukrepov za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D. Izrazito tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je prisotno zlasti med prebivalci domov za starejše. Prav na to področje pa je posegla tudi pandemija COVID-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – imunskim celicam v naših sluznicah omogoča, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najbolj učinkovito pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D tega primanjkovalo,« poudarja prof. dr. Marija Pfeifer, specialistka endokrinologije, ki sicer vodi skupino za pripravo nacionalnih priporočil za preskrbo z vitaminom D. 

Aktualna raziskava je bila izvedena na podlagi podatkov, zbranih v sklopu nacionalne prehranske raziskave SI.Menu; v njej so po institucionalni plati sodelovali še UKC Ljubljana, Visoka šola za storitve in Nacionalni inštitut za javno zdravje, izsledki pa so bili objavljeni v zadnji številki ugledne znanstvene revije Nutrients.

Dovolj vitamina D za manj okužb pa tudi za manj zlomov in mišične šibkosti

Kot poudarja profesorica Pfeifer, so se prav zaradi pandemije – ta ne le, da ji še vedno ni videti konca, ampak število okužb v zadnjem času pri nas nezadržno narašča –, nekateri člani skupine pa tudi zunanji strokovnjaki vključili v aktivnosti za zaščito najbolj ogroženih skupin. Med drugim so predlagali novo indikacijo za predpisovanje vitamina D na recept, da bi izboljšali doslej zelo slabo preskrbljenost s tem vitaminom, izjemno pomembnim tudi za ohranjanje zdravih kosti, med prebivalci domov za starejše – in posledično zmanjšali tveganja za okužbe pa tudi za mišično šibkost, s katero so pogosto pogojeni padci in zlomi. 

»Pobuda je bila dobro sprejeta, tako da je nadomeščanje vitamina D na stroške zdravstvenega zavarovanja mogoče zagotoviti osebam, pri katerih je bivanje iz zdravstvenih razlogov v pretežni meri omejeno na zaprte prostore. Gre za pomemben napredek; da bi zaščitili tudi ostale prebivalce, pa bodo potrebni še dodatni ukrepi,« je prepričana prof. dr. Marija Pfeifer.

Ob podatkih o slabi preskrbljenosti z vitaminom D velja opozoriti, da pri nas mnogi odrasli manko tega vitamina nadomeščajo s farmacevtskimi pripravki, torej bodisi z zdravili bodisi s prehranskimi dopolnili, ki jih v obliki kapsul, tablet ali pršil jemljejo v priporočenih odmerkih (25 mikrogramov oziroma 1000 IE enot na dan). 

Ker s preseganjem priporočenih odmerkov lahko resno ogrozimo zdravje, prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko opozarja, da pri zdravih odraslih še varen dnevni prehranski vnos sončnega vitamina nikakor ne sme preseči 100 mikrogramov oziroma 4000 IE enot.

V gojenem lososu štirikrat manj D vitamina kot v divjem

Kot poudarja Darko Siuka, specialist gastroenterologije, soavtor priporočil za nadomeščanje D vitamina pri bolnikih s COVID, pri katerih ta vitamin dokazano ublaži potek bolezni, je »pandemija COVID-19 v Sloveniji razkrila drugo pandemijo – pandemijo pomanjkanja vitamina D«. Tega vitamina Slovencem primanjkuje bolj kot kateregakoli drugega vitamina. Vzroki za to so različni, med krivci so, denimo, tudi nekatera zdravila, od kortikosteroidov in zdravil proti epilepsiji do nekaterih antibiotikov.

Kar se tiče hrane, vitamin D dobimo, na primer, v rumenjaku (20 do 30 enot) ali v mleku, ki pa vsebuje zelo malo tega vitamina. »So pa študije pokazale, da imajo jajca kokoši in mleko krav, ki se pasejo na prostem, na soncu, do trikrat več vitamina D kot pri tistih živali, ki jih redijo v hlevih. Nekaj vitamina D v obliki D2 je v gobah. Največ vitamina D pa je v divjem lososu (v 100 gramih ga je 400 enot) – če pa je losos gojen, vsebuje do štirikrat manj vitamina D,« pojasnjuje Siuka in ob tem ponovno spomni na prizadevanja, po katerih naj bi po vzoru skandinavskih držav tudi pri nas čim prej uveljavili državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D, kar naj bi veljalo za mlečne in za pekovske izdelke.

Na zdravstvenem portalu smo že pred letom dni pisali, da je do tedaj zgolj priporočeno jemanje vitamina D z rezultati španske interventne randomizirane študije dobilo prvi neposredni dokaz, da dodajanje tega vitamina pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Zato je asist. Siuka septembra lani vlado pozval k nujni in takojšnji pripravi strategije za zaščito z D vitaminom. Ta naj bi bila namenjena predvsem tistim skupinam prebivalstva, ki so najbolj izpostavljene tveganju za okužbo in za težek potek bolezni COVID, pa tudi obolelim, pri katerih bi na ta način lahko preprečili nadaljnje zaplete.

O znanstvenih in izkustvenih razlogih, ki govorijo v prid jemanju vitamina D – tudi v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom oziroma pred zapleti pri prebolevanju bolezni COVID-19 – je za Zdravstveniportal.si podrobno spregovorila tudi prof. dr. Marija Pfeifer, predsednica Združenja endokrinologov Slovenije.

Darko Siuka svari pred posledicami tokratnega vala širjenja okužb, ki ga narekuje delta, doslej najkužnejša različica koronavirusa. »Lani v tem času še nismo imeli na voljo cepljenja, zato so bili takrat napotki nekoliko drugačni. Zdaj še vedno poudarjamo pomen cepljenja, ki okrepi humoralni imunski odziv telesa in ki bo glavni korak za končanje te agonije ne le zdravstva, ampak družbe nasploh. Cepljenje, ki je izjemno pomembno, je zelo razklalo slovensko javnost, tako zelo, kot le malokatera tema. Drugič: še vedno velja, da je v vsakem primeru treba uporabljati zaščitne maske, kajti tudi cepljeni lahko v manjšem deležu zbolijo in širijo okužbo, večina v obliki, pri kateri simptomov ni ali pa so ti zelo blagi. In še tretji korak: zdrav način življenja, ki vključuje tudi ustrezen vnos vitaminov in mineralov.«

Ob tem asist. Siuka opozori, da so doslej »vse observacijske študije pokazale, da ima večina ljudi, ki zboli za težko obliko bolezni COVID, pomanjkanje ali celo hudo pomanjkanje D vitamina. Pandemija je v Sloveniji istočasno razkrila katastrofalno stanje glede pomanjkanja tega vitamina – k sreči pa je slovenska javnost prisluhnila tem sporočilom, nakar je decembra lani že 60 odstotkov Slovencev samoiniciativno jemalo D vitamin. In slovenska krivulja je bila tako rekoč edinstvena: v januarju in februarju je bilo število novookuženih še vedno zelo visoko, toda umrljivost se je zelo znižala.«

Seveda pri jemanju prehranskih dopolnil nikakor ni dobro pretiravati, zato ne velja pozabiti, da v obdobju od maja do oktobra nekomu, ki dovolj časa prebije v naravi, na svežem zraku, vitamina D ni treba jemati, saj ga dobi dovolj po naravni poti.

Konec lanskega oktobra so nastala priporočila, ki sta jih Marija Pfeifer in Darko Siuka napisala skupaj s prof. dr. Alojzom Ihanom, predstojnikom katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ter s prof. dr. Igorjem Pravstom, ki v sklopu inštituta za nutricionistiko vodi raziskovalni program Prehrana in javno zdravje ter raziskavo Nutrihealth, ki sta obe prispevali pomembne podatke o pomanjkanju vitamina D med slovenstvom.

Visoka pojavnost (hudega) pomanjkanja D vitamina je pri nas prisotna že nasploh med prebivalstvom, najizrazitejša je med starejšimi. Zato so avtorji priporočil, namenjenih zdravnikom različnih specialnosti, od družinskih zdravnikov do infektologov, vsem zdravstvenim ustanovam, vključno z lekarnami, že pred slabim letom dni poudarili: »Svetujemo nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola po priporočilih – da zmanjšamo pojavljanje okužb s SARS-CoV-2 in da ublažimo potek bolezni COVID pri že okuženih bolnikih, še posebno pri tistih s pomanjkanjem vitamina D in dejavniki tveganja za hujši potek in slabe izide bolezni.«

V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D še vedno vznika nemalo dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih oziroma pri določenih boleznih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov; poleg tega pacienti pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike, zlasti zdaj, ko je dostopnost do zdravnika otežena.

S tako izkušnjo se je srečala tudi naša bralka, pacientka s sarkoidozo, boleznijo, pri kateri v različnih organih nastanejo neobičajni skupki vnetnih celic (granulomi); vzrok za nastanek te bolezni ni znan, utegne pa biti posledica okužbe ali nenormalnega odziva imunskega sistema. Granulomi, ki jih je mogoče odkriti z mikroskopskim pregledom vzorca tkiva, pogosto nastanejo v pljučih, jetrih, bezgavkah, na očeh ali koži, redkeje na kosteh, sklepih, skeletnih mišicah, vranici, živčevju ali na srcu. 

Sarkoidoza lahko povzroči, da se v krvi in urinu močno poveča koncentracija kalcija – sarkoidni granulomi namreč ustvarjajo aktivirani D vitamin, ki stopnjuje vsrkavanje kalcija iz črevesja. Zato je v konkretnem primeru strokovni posvet pred začetkom jemanja kakršnihkoli prehranskih dodatkov ne le utemeljen, ampak nujen.

Prav zaradi takšnih dilem, ki se porajajo posamezniku, če oziroma ko se odloča za dodatno preventivo – nasploh, ne le v COVID času – sem strnila poudarke iz številnih člankov na to temo, ki smo jih doslej objavili na zdravstvenem portalu; člankov, ki vključujejo izsledke najaktualnejših raziskav in priporočila slovenskih strokovnjakov, ki si že leta prizadevajo za strokovno, kakovostno in varno obravnavo težav, ki nam narekujejo življenjski vsakdan – in ki jih lahko bodisi preprečimo bodisi pospešeno saniramo.

Portreta Marije Pfeifer in Darka Siuke ter video pogovori: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.