Preventiva

Pomanjkanje vitamina D vpliva na nastanek rahitisa, osteomalacije, osteoporoze, akutnih okužb dihal, avtoimunskih obolenj, pri starejših povečuje pogostost padcev in zlomov ...

Za mnoge težave, s katerimi se spopadajo odrasli, je krivo pomanjkanje vitamina D oziroma holekalciferola, saj ta izrazito vpliva na zdravje okostja in na delovanje imunskega sistema; pomanjkanje D vitamina je povezano s pojavnostjo številnih akutnih in kroničnih bolezenskih stanj. Človek za normalno delovanje organizma potrebuje v povprečju od 20 do 25 mikrogramov oziroma od 800 do 1000 enot (IE) tega pomembnega vitamina, raziskave pa so pokazale, da ga Slovenec (v povprečju) s hrano dobi 4- do 5-krat premalo; ta manko bi morali zapolniti z dodajanjem vitamina, pri čemer pa spet ne velja pretiravati, saj jemanje prevelikih odmerkov lahko škodi. Zato so že pripravljene prve slovenske strokovne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki čakajo na skorajšnjo potrditev razširjenih strokovnih kolegijev različnih specialnosti.

Zdravje kosti

»V Sloveniji nimamo niti ene ustrezno organizirane bolnišnične službe za oskrbo bolnikov po osteoporoznih zlomih, čeprav tak pristop dokazano pripomore k zmanjšanju pogostosti osteoporoznih zlomov«

Osteoporoza je resen zdravstveni problem, ki ga nikakor ni več mogoče pometati pod preprogo. Zakaj? Zato, ker približno 60 odstotkov obolelih nima postavljene diagnoze in tako bolezen lahko nemoteno, potihoma napreduje. Mnogi, ki imajo tako imenovano bolezen krhkih kosti, zanjo izvedo šele, ko jih že preseneti resen zlom, ki zahteva takojšnje zdravljenje pa tudi dodatno diagnostiko; praviloma se hitro pokaže, da je do zloma prišlo zaradi osteoporoze. Po drugi strani pa obstaja kar nekaj v tujini dodobra preizkušenih sistemskih pristopov, ki bi lahko pripomogli k spremembi te statistike. Zakaj v Sloveniji ne sledimo tovrstni praksi, ki bi pomagala zmanjšati breme osteoporoze, obolelim pa bi tako zagotovili pravočasno ukrepanje, pa naj gre za primarno ali za sekundarno preventivo?

Zdravje kosti

»Pri nas se zaradi osteoporoze vsako leto zgodi približno 3000 zlomov kolka, ki včasih predstavljajo zadnjo epizodo v življenju bolnika«

Če telo ne zmore (več) uravnavati vsebnosti mineralov v kosteh, kostnina sčasoma postane redkejša, kosti pa bolj oziroma hitreje lomljive. Da bi ohranili normalno kostno gostoto, bi organizmu morali zagotoviti zadostno količino kalcija in drugih mineralov ter vitamina D, ki omogoča absorbiranje kalcija iz hrane in njegovo vgrajevanje v kosti. Telo pa mora tvoriti tudi dovolj hormonov – od paratiroidnega hormona in kalcitonina, ki nastajata v obščitničnih žlezah oziroma v ščitnici, do rastnega hormona ter pri ženskah estrogena in pri moških testosterona. Pri človeku se kostna gostota povečuje od otroštva do približno 30. leta starosti, nakar začne upadati. Kadar se kostnina izrazito zmanjša, se pojavi bolezen – osteoporoza.

Preventiva

Zdravje večine odraslih Slovencev je v jesensko-zimskem obdobju zaznamovano s kar 7-krat prenizko ravnjo vitamina D!

Medtem ko poleti že ob kratkotrajni izpostavljenosti sončnim žarkom v koži začne nastajati vitamin D, ki pomembno vpliva na človekovo zdravje in njegov imunski sistem, se v mrzlih mesecih situacija izrazito spremeni. Med novembrom in aprilom je ustrezno raven tega vitamina mogoče doseči le z ustrezno prehrano – ali z dodajanjem D vitamina, pri čemer pa je nujna izjemna skrbnost, da priporočene vrednosti ne bi presegli, kajti z jemanjem tega prehranskega dopolnila v previsokih odmerkih lahko svojemu zdravju povzročimo več škode kot koristi. Kako torej glede na podatke, po katerih naj bi kar 80 odstotkom odraslih Slovencev med novembrom in aprilom primanjkovalo D vitamina (pri 40 odstotkih odraslih so raziskovalci v zadnjih letih ta deficit ovrednotili kot hudo pomanjkanje), zagotoviti ustrezno preskrbljenost s tem, tako imenovanim sončnim vitaminom?

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.

Preventiva

»Cepljenje in jemanje D vitamina bosta bistvena pri premagovanju tokratnega vala epidemije, kajti vse premalo se zavedamo, da je kužnost delte skoraj primerljiva s kužnostjo pri ošpicah,« opozarja asist. Darko Siuka

O rezultatih raziskav, ki so opozorile na izjemno pomanjkanje vitamina D med odraslimi Slovenci, smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali. Vendar to velja znova ponoviti, kajti omenjeni vitamin dokazano pomaga ublažiti potek bolezni COVID – kar je dobro vedeti v času, ko se pospešeno napoveduje predvidoma zadnji val epidemije novega koronavirusa, ki je doslej najkužnejša različica virusa delta. Pomanjkanje D vitamina pa postane izrazito predvsem v jesensko-zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta.